V zadnjih letih so se po vsem Sredozemlju razširili zaskrbljujoči komentarji o negativnih učinkih prekomernega turizma. Medtem ko je pandemija začasno prinesla umiritev množičnega turizma in napovedi o "trajnostnem okrevanju", je to zdaj za domačine le še oddaljen spomin. Turisti se množično vračajo, vsi želijo svoj košček plaže in sonca.
Na najbolj priljubljenih evropskih otokih to povzroča pritisk na naravne vire in infrastrukturo: vode je vedno manj, ceste so neprevozne, odpadki se kopičijo. Kljub temu se obiskovalci ne ozirajo na opozorila in še naprej množično prihajajo. Britanski Telegraph je pripravil zanimiv pregled najbolj in najmanj obremenjenih evropskih turističnih otokov.
Španija in Grčija pod pritiskom
V Španiji turizem predstavlja kar 15,6 % BDP-ja. Prihodki turistične industrije so se v prvih devetih mesecih leta 2024 povečali za 36 % v primerjavi z letom 2019, kljub pogostim protestom lokalnih prebivalcev proti turizmu. A najbolj obremenjen sredozemski otok ni Majorka ali Santorini – temveč Zakintos, kjer na enega prebivalca pride kar 150 turistov.
Močno preobremenjeni otoki
Rodos (Grčija)
Razvpit zaradi nočnega življenja v Falirakiju privabi letno 3,5 milijona turistov – 26 na enega prebivalca. Pristanišče na otoku sprejme tudi številne križarke, kar še povečuje pritisk. Portal Holidu.co.uk je Rodos označil za drugi najbolj turistično obremenjen kraj v Evropi – takoj za Dubrovnikom.
A obstaja upanje: v sodelovanju s turističnim velikanom TUI so oblikovali projekt Rhodes Co-Lab, ki želi do leta 2030 otok spremeniti v trajnostno destinacijo – z opuščanjem fosilnih goriv, razvojem lokalnega kmetijstva in varovanjem kulturne dediščine.
Majorka (Španija)
Mallorca je leta 2023 beležila več kot 51 milijonov nočitev, največ v Evropi. Poleti so ceste zasičene z najetimi vozili, domačini pa se soočajo s pomanjkanjem stanovanj, saj se tretjina nepremičnin uporablja izključno za turizem. Marca 2024 so lokalne organizacije javno pozvale turiste, naj otok raje izpustijo.
Ibiza (Španija)
Otok je izgubil velik del svoje kmetijske krajine, saj se je število obiskovalcev od leta 2001 skoraj podvojilo. Več kot tri milijone nočitev letno in le 160.000 prebivalcev pomeni ogromne količine odpadkov ter pomanjkanje vode. Protesti proti turizmu so napovedani za 15. junij.
Malta
Morda ni tako slavna kot Baleari ali grški otoki, a Malta je bila leta 2022 osma na svetu po številu turistov na prebivalca. Leta 2024 se je število obiskovalcev povečalo za 20 %. Do leta 2027 naj bi dosegli 5 milijonov obiskovalcev letno, toda že zdaj se domačini pritožujejo nad smradom, prometom in pomanjkanjem prostora.
Kam po mir in pristnost?
Dugi otok (Hrvaška)
Le 0,005 % vseh turističnih nočitev na Hrvaškem se zgodi na tem 44 kilometrov dolgem otoku blizu Zadra. Brez bleščečih znamenitosti, a s šarmantnim mestecem Sali, stoletnimi oljkami in kristalno čistim morjem plaže Sakarun ostaja skriti biser.
Pantelleria (Italija)
Divji otok južno od Sicilije privabi le nekaj tisoč obiskovalcev naenkrat. Znan po vulkanskem jezeru, termalnih izvirih in s strani UNESCO priznani vinogradniški tradiciji. Idealna destinacija za ljubitelje narave in miru.
Samotraki (Grčija)
Oddaljen otok v severnem Egejskem morju ponuja razgibano naravo, slapove in zgodovinske templje namesto luksuznih resortov. Razmerje med turističnimi ležišči in prebivalci je le 0,5:1 – eden najnižjih na grških otokih.
Porto Santo (Portugalska)
Nahaja se v Atlantiku, 90 minut od Madeire. S svojimi devetimi kilometri plaž in majhnim številom obiskovalcev mesečno (okoli 20.000 poleti) predstavlja idealno alternativo sredozemskim množicam.
Sredozemlje se utaplja v množičnem turizmu, a še vedno obstajajo mirni kotički, kjer lahko popotnik najde prostor zase – brez gneče, smeti in napetosti. Ključno vprašanje ostaja: kako ohraniti lepoto teh krajev, ne da bi jih uničili?
