Na največjem nemškem otoku Rügen v Baltskem morju, priljubljenem in zelo obiskanem letovišču, si luksuzni apartmaji s steklenimi balkoni s pogledom na morje dobesedno delijo stene z ostanki nekdanjega nacističnega letovišča. Pravzaprav so v njem razporejeni.
Orjaški kompleks, imenovan Prora, je sestavljen iz niza šestnadstropnih zgradb, ki le 150 metrov od morja sledijo obali v dolžini 4,7 kilometra. Nacistična vizija letovišča z deset tisoč dvoposteljnimi sobami je bila zgrajena med letoma 1936 in 1939.
Zdaj kontroverzen, a tipičen primer arhitekture tretjega rajha je zasnoval Clemens Klotz, gradnjo pa je nadzoroval "Hitlerjev arhitekt" Albert Speer. Koncept je v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja zasnoval Robert Ley, vodja nacističnega ideološkega programa "Kraft durch Freude" ("Moč skozi veselje"), ki ga je vodila ideja, da si vsak delavec zasluži počitnice na plaži, piše portal PunKunfer.
Tako je imela vsaka soba pogled na morje, dve postelji, omaro in umivalnik. V skromen tloris 2,5 krat 5 metrov ni šlo nič drugega, zato so bile v vsakem nadstropju skupne kopalnice – brez pogleda na morje. Letovišče je imelo oziroma bi moralo imeti skupne jedilnice in številne prostore za kulturne, zabavne in športne prireditve.
Letovišče, ki ga ni bilo
Pri gradnji so sodelovala vsa večja gradbena podjetja tretjega rajha in skoraj devet tisoč, seveda prisilnih delavcev. Z izbruhom vojne leta 1939 so jih premestili v tovarne orožja, Hitlerjevo prvo od domnevno petih načrtovanih letovišč pa je ostalo prazno. Zgrajenih je bilo osem stanovanjskih blokov, kino in gledališče, niso pa bili dokončani bazeni in festivalna dvorana.
Minila bi desetletja, preden bi velikanski železobetonski kompleks zaživel kot letovišče, a že takrat bi bil na robu škandala. Med vojno so bili v Prori nastanjeni begunci iz Hamburga, ob koncu vojne begunci iz Vzhodne Nemčije, ko je otok zasedla sovjetska vojska - tudi njihove topniške brigade. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, po ustanovitvi Narodne ljudske armade NDR, je letovišče postalo vojaško oporišče, še piše PunKufer.
Po združitvi so v Prori nastanili begunce iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, nato pa so del kompleksa preuredili v mladinski hotel. Leta 1994 je bila Prora razglašena za spomeniško dediščino, in da bi jo obnovili, so jo blok za blokom prodajali različnim zasebnim investitorjem.
Danes je večina kompleksa res spremenjena v luksuzno letovišče s hoteli in apartmaji (sobe so povezane in kopalnice niso več skupne), imenovano Nova Prora. Dokumentacijski center Prora, ki se je v enega od blokov vselil leta 2000, ne more dovolj poudariti nevarnosti takšnega ravnanja s kompleksom in njegovo zgodovino, saj naj bi z razvojem naselja uresničevali prvotno Hitlerjevo zamisel, dodaja PunKufer.
Drugi trdijo, da zadeva ni tako resna, saj je bila Prora vedno namenjena izključno turizmu, zato ne glede na to, da je bila ideja Hitlerjeva, v obnovi nacističnega letovišča ne vidijo negativnih konotacij. Večinoma so to tisti, ki prodajajo stanovanja za skoraj milijon in pol evrov ... Pa vendar imajo vsi pogled na morje.
