Mestna občina Maribor je skupaj z Javnim holdingom Maribor, Energetiko Maribor, Snago in z okoliškimi občinami, regionalnimi poslanci in državnimi svetniki prepoznala izzive in priložnosti, ki jih prinašata obdelava ter energijska izraba odpadkov. Skupaj si prizadevamo za dolgoročne rešitve, ki bi koristile širši regiji.
Energijska izraba odpadkov je pomemben del hierarhije ravnanja z odpadki, ki vključuje zmanjševanje količine odpadkov, njihovo ponovno uporabo, recikliranje in energijsko izrabo. S takšnim pristopom se zmanjšuje količina odpadkov, ki bi sicer končali na odlagališčih, hkrati pa se pridobiva energija, kar prispeva k trajnostnemu razvoju.
Poznani ste po svojem obsežnem znanju in izkušnjah s področja energijske izrabe odpadkov, jo lahko na kratko predstavite?
"Na raziskovalnem področju se veliko ukvarjamo z numeričnimi simulacijami zgorevanja iz odpadkov pridobljenih goriv, pri čemer je velik poudarek na optimizaciji procesov zgorevanja in povečanju energetske učinkovitosti ter analizi vzrokov nastanka škodljivih snovi med zgorevanjem. Izvajamo številne laboratorijske raziskave glede lastnosti zgorevanja različnih odpadkov in biomase. Precej praktičnih izkušenj pa smo pridobili z izvajanjem številnih projektov na področju energijske izrabe odpadkov v sodelovanju z gospodarstvom."
Kaj pravzaprav pomeni energijska izraba odpadkov in kakšno vlogo igra v sodobnem sistemu ravnanja z odpadki?
"Energijska izraba odpadkov pomeni pretvorbo odpadkov, ki jih ni možno okoljsko in ekonomsko učinkovito reciklirati, v uporabno energijo, najpogosteje v obliki toplote in električne energije. Ta proces se izvaja predvsem s sežiganjem, uplinjanjem ali pirolizo, pri čemer se pridobljena energija lahko uporabi za ogrevanje, proizvodnjo elektrike ali industrijske procese. V sodobnem sistemu ravnanja z odpadki ima energijska izraba ključno vlogo pri zmanjševanju količine odpadkov, ki bi sicer končali na odlagališčih, hkrati pa prispeva k obnovljivim virom energije. Poleg tega omogoča zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi s klasičnim odlaganjem in pripomore h krožnemu gospodarstvu, saj omogoča energijsko izrabo tistih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Brez energijske izrabe odpadkov učinkovitega sistema ravnanja z odpadki ni mogoče realizirati, kajti tudi pri recikliranju ločeno zbranih frakcij ostane precejšen delež neuporabnih odpadkov, ki jih ne moremo izkoristiti drugače kot z energetsko predelavo."
Katere vrste odpadkov so najprimernejše za energijsko izrabo in kakšen je njen vpliv na zmanjševanje odlaganja odpadkov ter krožno gospodarstvo?
"Za energijsko izrabo odpadkov se praviloma uporablja tako imenovana lahka frakcija preostanka komunalnih odpadkov po ločenem zbiranju, ki jo dobimo iz postopkov mehansko-biološke obdelave in ni primerna za recikliranje. V energijsko izrabo gre tudi delež ločeno zbranih frakcij, ki ga ni možno reciklirati bodisi zaradi onesnaženosti bodisi kompleksnosti njihove sestave. Potem so tu še drugi industrijski organski odpadki, ki se jih ne da učinkovito snovno izrabiti. Pri tem velja poudariti, da ima tudi recikliranje omejeno število ciklov in posledično slabšo kakovost reciklatov z omejenimi možnostmi uporabe in na koncu je edina rešitev za predelavo takih snovi energijska izraba. Energijska izraba odpadkov tudi pomembno prispeva k zmanjšanju količine odpadkov na odlagališčih, saj omogoča pretvorbo neuporabnih in nereciklabilnih odpadkov v koristno energijo. S tem zmanjšamo potrebo po novih odlagalnih površinah in emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri razgradnji odpadkov na odlagališčih. V krožnem gospodarstvu ima energijska izraba vlogo zadnje stopnje ravnanja z odpadki, kjer materiali, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati, vsaj energetsko prispevajo k trajnostni rabi virov. S tem se izboljša učinkovitost snovnih tokov in zmanjša odvisnost od fosilnih goriv."
Katere so najsodobnejše tehnologije za energijsko izrabo odpadkov in kako učinkovite so v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri, kot sta sončna in vetrna energija?
"V sodobnem svetu, kjer količina odpadkov nenehno narašča, postaja energijska izraba odpadkov ključni del trajnostnega ravnanja z njimi. Med najsodobnejšimi tehnologijami ostaja najbolj razširjena metoda sežig z rekuperacijo energije, saj omogoča stabilno proizvodnjo elektrike in toplote. Poleg tega se razvijajo tudi naprednejše tehnike, kot sta na primer plazemsko uplinjanje in piroliza, ki omogočata boljšo izrabo energije, vendar sta tehnološko in obratovalno zahtevnejša in uporabna predvsem takrat, ko nameravamo sintezni plin, ki nastaja pri teh tehnologijah, uporabiti kot surovino za kakšne druge namene. Anaerobna digestija pa je posebno učinkovita za predelavo bioloških odpadkov v bioplin. V primerjavi z drugimi obnovljivimi viri, kot sta sončna in vetrna energija, ima energijska izraba odpadkov prednost v zanesljivosti, ki ne glede na vremenske razmere zagotavlja stalen in obnovljiv vir energije z bistveno nižjo emisijo ogljikovega dioksida kot fosilna goriva."
Kakšni so glavni okoljski izzivi pri energijski izrabi odpadkov, predvsem glede emisij, in kako sodobni sistemi za čiščenje dimnih plinov zmanjšujejo vpliv na okolje?
"Pri energijski izrabi odpadkov prihaja nastajajo dimni plini, ostanki po njihovem čiščenju in pepel. Pepel je praviloma nenevaren odpadek in se lahko bodisi odloži na deponijo bodisi se uporabi kot surovina pri proizvodnji gradbenih produktov. Ostanki po čiščenju dimnih plinov pa so nevarni odpadki in se praviloma izvozijo v tujino, kjer se lahko predelajo (stalijo ali zasteklijo) ali pa odložijo v opuščenih rudnikih soli. Uporaba tehnologij, kot so selektivna katalitična redukcija za zmanjšanje dušikovih oksidov, mokro in suho odstranjevanje kislih plinov, filtri na aktivno oglje za odstranjevanje morebiti prisotnih organskih snovi ter elektrofiltri in vrečasti filtri za zajem prašnih delcev, omogoča drastično zmanjšanje emisij dimnih plinov. Poleg tega napredni postopki nadzora zgorevanja optimizirajo proces, da se čim bolj zmanjša nastanek škodljivih snovi že med zgorevanjem."
Kolikšna je ekonomska upravičenost energijske izrabe odpadkov? Se ta izplača tudi manjšim mestom, lahko s tem prispevajo k energetski samozadostnosti?
"Ekonomska upravičenost energijske izrabe odpadkov je odvisna od več dejavnikov, kot so količina primernih odpadkov, investicijski in obratovalni stroški tehnologije, cene energije, menedžment poslovnih subjektov ravnanja z odpadki na nivoju občin in regij ter okoljske dajatve. Velika mesta z visoko količino za energijsko izrabo primernih odpadkov imajo praviloma boljše pogoje za finančno vzdržno obratovanje tovrstnih naprav, saj lahko izkoriščajo ekonomijo obsega. Manjša mesta pa se pogosto soočajo z izzivom nezadostne količine odpadkov za učinkovito delovanje sistema, zato je zanje smiselno sodelovanje v regijskih projektih ali uporaba manjših, prilagodljivih enot. Kljub visokim začetnim investicijam lahko energijska izraba odpadkov prispeva k energetski samozadostnosti, saj omogoča lokalno proizvodnjo toplote in elektrike ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv."
Kako po vaših izkušnjah na energijsko izrabo odpadkov gledajo lokalne skupnosti? Se soočajo s pomisleki in odporom javnosti?
"Lokalne skupnosti izražajo do energijske izrabe odpadkov pogosto mešane občutke. Po eni strani prepoznavajo njen potencial pri zmanjševanju količine odpadkov, ustvarjanju energije in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Po drugi strani pa se soočajo s pomisleki javnosti, predvsem zaradi skrbi glede onesnaževanja zraka, emisij škodljivih snovi, morebitnega negativnega vpliva na zdravje, kar pogosto izvira iz slabih praks sežiganja odpadkov v preteklosti, ko sežiganje odpadkov še ni bilo tako strogo regulirano in nadzorovano kot danes. Pogosto obstaja odpor zaradi pomanjkanja informacij ali nezaupanja v obratovalne standarde in nadzorne mehanizme. Ključno vlogo pri sprejemanju teh projektov igrajo transparentnost, vključevanje javnosti v odločitvene procese ter učinkovite tehnologije za čiščenje dimnih plinov, ki zagotavljajo minimalen vpliv na okolje. Poleg tega pogosto umanjka splošno družbeno zavedanje, da moramo za lastne odpadke sami poskrbeti."
Kakšni so zakonodajni okviri in regulativa v Sloveniji in EU glede energijske izrabe odpadkov? Ali Slovenija v tem pogledu zaostaja za drugimi evropskimi državami, kaj bi lahko izboljšali?
"Sodobne tehnologije energijske izrabe odpadkov morajo ustrezati zahtevam referenčnih dokumentov najboljših razpoložljivih tehnik (BREF/BAT) in za vse veljajo enake mejne emisijske vrednosti, ki so med najnižjimi izmed vseh kurilnih naprav. V Sloveniji na tem področju velja enak pravni red kot v preostalih članicah EU in v ničemer ne zaostajamo za drugimi državami. V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami Slovenija zaostaja zgolj pri implementaciji objektov za energijsko izrabo odpadkov. Za izboljšanje trenutnih razmer bi bilo treba pospešiti gradnjo načrtovanih objektov za energijsko izrabo odpadkov (Maribor, Ljubljana), izkoristiti obstoječe možnosti za sosežig, povečati ozaveščenost javnosti o prednostih takšnih rešitev ter zagotoviti transparentnost pri načrtovanju in izvajanju projektov."
Koliko objektov za energijsko izrabo odpadkov trenutno deluje v Evropi in kakšno bi bilo optimalno število v Sloveniji? Kako vidite prihodnost energijske izrabe pri nas?
"V Evropi trenutno deluje več kot 400 objektov za energijsko izrabo odpadkov. Zelo povedno je dejstvo, da jih imajo danes največ ravno najrazvitejše države severne Evrope, saj se zavedajo vsestranskih pozitivnih učinkov energijske izrabe odpadkov. Po statističnih podatkih in moji lastni oceni ima Slovenija na voljo preko 200.000 ton letno za energijsko izrabo primernih odpadkov zgolj od komunalnega odpada, če pa k temu dodamo še preostale vire iz gospodarstva, je količin še bistveno več. Ne smemo pozabiti še na možnosti sežiga blata iz komunalnih čistilnih naprav, kar omogoča tudi izločanje fosforja iz pepela."
Kakšne so izkušnje v Celju, kaj bi svetovali mestom in podjetjem, ki razmišljajo o vzpostavitvi sistema za energijsko izrabo odpadkov?
"Pri projektu sežigalnice v okviru Toplarne Celje smo sodelovali od same idejne zasnove do končne izgradnje in še danes sodelujemo z njimi pri optimizaciji procesov zgorevanja, čiščenja dimnih plinov in energetske učinkovitosti. Izkušnje v Celju z energijsko izrabo odpadkov so zelo pozitivne, saj je sežigalnica vključena v sistem daljinskega ogrevanja in zagotavlja cenovno ugoden ter stabilen vir toplotne in električne energije, kar je še posebno evidentno v izrednih okoliščinah, ko se cene drugih energentov na trgu zelo hitro spreminjajo.
Kot nasvet tistim, ki razmišljajo o vzpostavitvi sistema energijske izrabe odpadkov, pa: kjer drugi vidijo odpadek, vi prepoznajte vir in prispevajte k zmanjšanju onesnaženja okolja z odpadki in toplogrednimi plini."
