Med serijo prazničnih člankov ob 30-letnici države so krožili tudi mnogi statistični podatki. Eden od člankov je predstavljal, kaj danes počno naši 30-letniki, torej tisti, ki so rojeni istega leta kot slovenska država. Številke kažejo, da največ moških letnika '91 opravlja poklic voznika težkih tovornjakov in vlačilcev, največ delovno aktivnih žensk pa opravlja poklic prodajalke. Da gre za poklic, ki je feminiziran, seveda opazimo že ob vstopu v trgovino. Da je poklic tega časa in mlade generacije, pa prav tako ne preseneča, sploh če pomislimo na gradbene projekte zadnjih desetletij. Koliko stanovanjskih blokov, študentskih domov, bolnišnic ali domov za starejše je bilo zgrajenih v zadnjih tridesetih letih? Seznam se kaj hitro konča. Ko pa na drugi strani začnete šteti krožišča, iz katerih vsaj en izvoz vodi do nakupovalnih centrov, ki so v zadnjih desetletjih zapolnili predmestja, vam bo hitro zmanjkalo prstov.
Tako kot so te poslovalnice rasle kot gobe po dežju, zdaj rastejo potrebe po kadru in nikakor ne preseneča, da so prav trgovine postale eden glavnih zaposlovalcev osamosvojitvene generacije. A kadra je v resnici vse manj, ali drugače, potreb je vse več. Oglasov za delo je veliko tako v trgovinah kot na zavodu za zaposlovanje in študentskih servisih. Da je trgovski poklic res poklic sedanjosti, pokažejo potrebe na trgu. Da pa vsaj v takšni obliki zagotovo ni poklic prihodnosti, pa kažejo spremenjene navade kupcev, koronavirus je dal pospešek še nakupom po spletu, in prevečkrat slabi pogoji dela. Okoli 100.000 prodajalk in prodajalcev se je sicer oktobra lani po številnih poskusih vendar razveselilo dela prostih nedelj. A to je le ena dobljena bitka. Ključna in glavna, ki ostaja, so plače. Te so slabe, nizke, ali bolje rečeno, prenizke. Osnovna plača, določena po tarifni prilogi k veljavni kolektivni pogodbi, znaša zgolj 568,69 evra bruto, kar je skoraj za polovico premalo. Številne trgovke tako še vedno prejemajo dodatek do minimalne plače in to je po mnenju sindikata, glede na dobičke, ki jih trgovine kujejo, sramotno.
V času epidemije so tudi trgovke večkrat morale glasno opozoriti nase. Bile so v prvih vrstah. Smo jim to ustrezno priznali? Čeprav so, sploh tiste v trgovinah z živili, delale ves čas, brez prestanka in vsem na očeh, dodatkov za delo v času covida niso prejele, in to kljub temu da so bile med poklici, ki so bili najbolj izpostavljeni tveganim stikom. Tudi ko se je vpeljalo obvezno testiranje, se je nanje pozabilo. Zdravstvenim delavcem in šolnikom so testiranja organizirali kar na delovnem mestu, trgovci so to ugodnost dosegli šele s pogajanji skupaj s sindikatom, pa še to možnost so dobili le tisti, ki so zaposleni v večjih trgovinskih obratih. Ob dejstvu, da so številne trgovke tudi mamice majhnih otrok, so se znašle še pred izzivom, kako urediti varstvo v času zaprtja šol in vrtcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
