Matija Valant (Klemen) in Ronja Matijevec Jerman (Jana)
Avtobiografska vsebina
»Delujem tako, da izberem najprej naslov in začnem šele nato pisati zgodbo, naslov pa je potem vodilo za celoten film. Ta naslov je prišel iz pesmi skupine R.E.M. Try Not to Breathe. V filmu glavni igralec trenira tenis in v enem trenutku mu brat reče Ne pozabi dihati, kar pomeni, naj bo stalno prisoten, skoncentriran, fokusiran ... Vse, kar je pri petnajstih letih izjemno težko, saj te kar odnaša, začnejo se ti dogajati spremembe, vsega je precej in težko ohranjaš kontrolo,«
Martin Turk
Čustva ostajajo enaka
»Sama ideja filma je avtobiografska, odnos, ki sem ga imel s svojim starejšim bratom, in čas, ko se on prvič zaljubi in se ti oseba, ki ti je zelo blizu, začne oddaljevati. Naenkrat se počutiš zapuščenega, izgubljenega in si tega človeka želiš nazaj. Ni nujno, da gre za družinski odnos, podobno se ti lahko zgodi tudi s prijatelji, sploh najboljšimi, in večina od nas je to vsaj enkrat doživela. To so leta, ko se učimo spustiti ljudi, da živijo svoje življenje,«
Matiji Valantu
Tine Ugrin
Iva Krajnc Bagola
»Nekaj generacijskih razlik je zagotovo, a čustva so tista, ki ostanejo enaka.«
Brezčasje za vse generacije
»To smo dosegli s tem, da smo se izognili moderni tehnologiji, v filmu ni pametnih telefonov, izogibali smo se tudi avtomobilom, ki bi lahko določali, za katero obdobje gre. Prav tako je bilo z oblačili, ki so nevpadljiva, brez nekih kričečih barv in vzorcev, precej nevtralno je vse,«
Emil Cerar
»Karakterji v tovrstnih filmih so po navadi precej stereotipni, mi pa smo jih naredili kompleksnejše, sploh kar se tiče čustev, ki se prelivajo iz žalosti v jezo, ljubosumje, strah ... Tudi mama samohranilka ni najbolj klasična, ampak precej zanimiva mlada ženska,«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
