Parlament se je v ključnih trenutkih sposoben poenotiti in to je pozitivno sporočilo za slovensko javnost, je svojo izvolitev za predsednika državnega zbora komentiral predsednik NSi Matej Tonin. Izvolitve ne povezuje neposredno z vstopom NSi v morebitno levosredinsko koalicijo, pač pa poudarja, da se bodo v stranki še naprej pogovarjali z obema stranema.
Tonin si kot predsednik DZ želi čim prejšnjega oblikovanja parlamentarnih odborov, zlasti odbora za zunanjo politiko, in sicer zaradi tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem EU. Nato sledi izvolitev podpredsednikov, Tonin pa se bo potrudil, da bodo karseda tekoče potekali tudi postopki imenovanja prihodnje vlade.
Glede oblikovanja koalicije je zatrdil, da se bodo, tako kot doslej, še naprej pogovarjali z obema stranema, nato pa videli, do kakšne mere se bodo lahko programsko uskladili. Ob tem je povedal, da s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem doslej še niso imeli vsebinskih pogovorov, so pa napovedani v prihodnjih dneh. S predsednikom SDS Janezom Janšo so vsebinske pogovore že imeli.
Predsednik NSi je na tajnem glasovanju za predsednika DZ dobil 80 glasov, devet poslancev je glasovalo proti. Tako je Tonin postal dvanajsti predsednik DZ, a naj bi parlament vodil le začasno.
Okoli kandidata se je pet strank leve sredine, ki bi lahko predstavljale jedro morebitne levosredinske koalicije, poenotilo šele tik pred začetkom seje, potem, ko jim ni uspelo uskladiti se o kandidatu, ki bi prihajal iz njihovih vrst.
Toninovo kandidaturo je tako nazadnje vložilo 50 poslancev LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in NSi s prvopodpisanim predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. Prvak LMŠ, ki vodi pogovore, je sicer danes dejal, da "so to že obrisi koalicije, kakršno si želimo".
Danes izvoljeni predsednik državnega zbora Matej Tonin je dvanajsti predsednik v zgodovini demokratičnega parlamenta. Do danes ga je vodilo enajst predsednikov v sedmih parlamentarnih sklicih.
1. Herman Rigelnik (23. 12. 1992 - 14. 9. 1994)
2. Jožef Školč (16. 9. 1994 - 28. 11. 1996)
3. Janez Podobnik (3. 12. 1996 - 27. 10. 2000)
4. Borut Pahor (10. 11. 2000 - 9. 7. 2004)
5. Franc (Feri) Horvat (12. 7. 2004 - 22. 10. 2004)
6. France Cukjati (22. 10. 2004 - 15. 10. 2008)
7. Pavel Gantar (15. 10. 2008 - 2. 9. 2011)
8. Ljubo Germič (2. 9. 2011 - 21. 12. 2011)
9. Gregor Virant (21. 12. 2011 - 28. 1. 2013)
10. Janko Veber (27. 2. 2013 do 1. 8. 2014)
11. Milan Brglez (1. 8. 2014 do 22. 6. 2018)
12. Matej Tonin (od 22. 6. 2018)
Prvi je po osamosvojitvi države državni zbor, ki je zakonodajna veja oblasti, kot predsednik prve večstrankarske skupščine Republike Slovenije vodil France Bučar (9. 5. 1990 - 23. 12. 1992).
