Zadnja dva koncerta komornega oziroma orkestrskega ciklusa Narodnega doma Maribor je težko oceniti. Ne zato, ker bi se poslušalec srečal s tolikšnimi pomanjkljivostmi, da bi mu za naštevanje zmanjkovalo prostora. Izključno zato, ker smo se srečali s tako popolnimi glasbenimi izvedbami, da se je vse od tehnične dovršenosti do interpretacijske utemeljenosti zdelo enostavno samoumevno.
Na zadnjem večeru komornega ciklusa smo poslušali španski Kvartet Casals. Odlična zasedba, ki jo sestavljajo Abel Tomas (prva oziroma druga violina), Vera Martinez (prva oziroma druga violina), Jonathan Brown (viola) in Arnau Tomas (violončelo), nam je pripravila zahteven spored, sestavljen iz treh godalnih kvartetov Ludwiga van Beethovna (op. 18, št. 2 in 3; op. 51, št. 1) in skladbe Godalni kvartet B 267 sodobnega italijanskega skladatelja Giovannija Sollima. Beethovnova mladostna dela za godalni kvartet vedno znova presenečajo z inventivnostjo in osebnim izrazom. Ta sicer temelji na tradiciji, vzpostavljeni z godalnimi kvarteti J. Haydna in W. A. Mozarta, vendar venomer razriva ustaljene izrazne meje te glasbene oblike.
Popolni izvedbi, v katerih se je vse, od tehnične dovršenosti do interpretacijske utemeljenosti, zdelo samoumevno
