K preprečevanju nasilja nad starejšimi lahko veliko prispevamo, če znamo pravilno pomagati in tudi sprejeti pomoč

Spoštovanje, sodelovanje in medsebojna pomoč so temeljne vrednote človeškega obstoja in razvoja. Ljudje smo od vsega začetka odvisni drug od drugega. V naši starajoči se družbi, ki stoji na pragu okoljske in demografske krize, je to še toliko bolj očitno. Starejši ljudje so namreč ena najbolj ranljivih skupin v družbi; s starostjo se praviloma krči njihova socialna mreža, pešajo telesne in duševne moči, pojavlja se starostna onemoglost. Tudi zato so starejši ljudje na žalost pogosto žrtve nasilja.

Eden najmočnejših (in najbolj neizkoriščenih) dejavnikov, ki varujejo pred nasiljem nad starejšimi tako posameznika kot družbo, je solidarnost. Prositi za pomoč, kadar jo potrebujemo – v starosti ali že prej – poveča našo varnost in da drugemu človeku priložnost, da nam lažje in bolje pomaga. In obratno, ko v osamljenosti, stiski, bolezni, invalidnosti ali starostni onemoglosti pomagamo svojemu ostarelemu možu, ženi, materi, očetu, tastu, tašči, prijatelju ali celo neznancu, ki potrebuje pomoč, s tem naredimo njihovo življenje lepše in bolj varno. Zato so na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje za osrednjo temo letošnjega ozaveščanja o nasilju nad starejšimi izbrali slogan Moč, skrita v nemoči. Za kaj gre?

Največ nasilja je v domačem okolju

Nasilje nad starejšimi je lahko telesno, spolno, psihično ali čustveno, lahko je finančno ali materialno, lahko pa gre tudi za zapustitev ali zanemarjanje nekoga, ki bi potreboval pomoč. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da je bil vsak šesti starejši v preteklem letu žrtev nasilja. Za Slovenijo to pomeni približno 100.000 starejših. Rastoče številke so po eni strani posledica povečane občutljivosti in z njo večjega obsega poročanja o nasilju, po drugi strani pa je večja pojavnost nasilja povezana s tem, da se delež starejših v populaciji veča.

Največ nasilja nad starejšimi se zgodi v domačem okolju, največkrat nehoteno. Statistika izhaja iz tega, da največ starejših živi doma, pojasnjuje Alen Sajtl, psiholog z Inštituta Antona Trstenjaka. "Za institucionalno okolje je podatkov manj, a je obsežna mednarodna raziskava na področju nasilja nad starejšimi v institucionalnem okolju pokazala, da vsak tretji stanovalec doma za starejše poroča, da je bil v zadnjem letu vsaj enkrat žrtev nasilja. Pomembni razlogi so gotovo, da v domovih za starejše pogosteje živijo starejši, ki so šibkejšega telesnega in kognitivnega zdravja ter imajo šibkejšo socialno mrežo, to pa so močni dejavniki tveganja za pojav nasilja," razlaga Sajtl.

Škodo ali stisko lahko starejšim povzročajo tudi posamezniki, ki so v stiku z njimi v okviru svojih poklicnih dejavnosti: kot organi kazenskega pregona, zaposleni v prevozu, finančnih storitvah, prodaji, javni upravi in podobno. Starejši so lahko tudi žrtve nasilja na ulici, tipičen primer je kraja. "V zadnjih letih pa opažamo tudi porast števila vsiljivih prodajalcev oziroma akviziterjev (predvsem na domu, pa tudi zunaj njega), ki z različnimi načini manipulirajo starejše, da kupujejo drage izdelke, ki jih največkrat ne potrebujejo. Še več pasti jim nastavljajo goljufive spletne strani. Starejši so na spletu bolj zaupljivi od mlajših, hkrati pa imajo težave z neosebno komunikacijo. Oboje se pogosto izkoristi proti njim, v Sloveniji predvsem v obliki tako imenovanega ribarjenja (phishing), ljubezenskih prevar in lažnih facebook trgovin," opozarja sogovornik.

Kaj lahko skupaj naredimo za preprečevanje nasilja

Nasilje nad starejšimi, s katerim se ne spopademo, narašča in se širi, s tem pa ovira kakovostno staranje in mlajšim veča toleranco do nasilja. "Zato nasilje ni le zasebni, temveč družbeni problem, rešitev pa je v vzgoji mladih za spoštljiv odnos do starejših. Samo tako smo lahko družba, ki zagotavlja varno okolje zanje," je prepričan Alen Sajtl.

Nujno je poznati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike za pojav nasilja. Star človek lahko na primer veliko naredi s tem, da goji lepe odnose z družino, vzdržuje zaupne odnose zunaj nje, se informira o vsiljivi prodaji in spletnih prevarah, pravočasno uredi premoženjske zadeve. Veliko lahko stori tudi okolica - družinski člani, sosedje, člani društva - s tem, da goji zaupen odnos s starim človekom, da se z njim pogovarja in včasih tudi odpre kakšno temo, povezano z nasiljem, da opazi spremembe. Ključno vlogo največkrat odigrajo prav sorodniki, prijatelji, znanci, patronažna služba, zdravnik, CSD, pojasnjuje sogovornik.

Naučimo se dajati in sprejemati pomoč

V sodobni družbi žal pogosto slišimo stavek: "Ne želim, da bi bil na stara leta odvisen od drugih, nebogljen in v breme, bolje je, da me ni." Odvisnost od pomoči drugih je namreč težka življenjska naloga za obe strani: za onemoglega in za tistega, ki mu pomaga pri vsakdanjih opravilih. Zato je pomembna naloga sodobnega človeka, da razume in ponotranji smisel nemoči in posledično potrebe po pomoči drugega. "Vsakdo je namreč kdaj nemočen, vsakdo je v čem nemočen: bolan, potrebuje znanje in izkušnje drugih, materialno pomoč, delo in zaslužek, zgled, da je življenje smiselno tudi v bolezni, nemoči in umiranju. In vsakdo je v nečem močan. Ko nekdo v bolezni, pešanju in umiranju prav prejema pomoč, se tisti, ki mu prav pomaga, ob tem uči empatije, sočutja, solidarnosti. Te zmožnosti razvijamo samo v praksi, ko pomagamo drugim v potrebi," je o pomoči drugim zapisal prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka.

Kaj pa je bistvo pravilnega zagotavljanja pomoči starejšemu? "Če želimo pomagati starejšemu človeku, svojcu ali stanovalcu v domu, ga je treba najprej spoznati. Spoznati značilnosti starih ljudi, kako komunicirati z njimi in katere bolezni običajno spremljajo starost. A spoznati je treba tudi človeka in tisto, kar ga dela enkratnega. Pogosto svojci zaradi površinske komunikacije v družini ne prepoznajo demence. Ko človeka spoznamo, ga tudi lažje spoštujemo. Ob tem je važno tudi, da je oskrbovalec spočit in usposobljen, z razvito empatijo. Če se držimo preprostega pravila, da so v ospredju potrebe posameznika, in ne, kako si olajšati postopke, potem smo na pravi poti," pravi Alen Sajtl.