(Intervju) Sistem brez inovacij nazaduje

Pravnik Marc Schreiner je od leta 2018 generalni direktor berlinskega združenja bolnišnic, član izvršnega odbora Nemškega bolnišničnega združenja (DKG) in predsednik odbora Evropa in mednarodne bolnišnične zadeve pri DKG. Je nekdanji direktor DKG za politiko EU, mednarodne odnose in zdravstveno industrijo v Berlinu in Bruslju. Bil je tudi svetovalec za bruseljsko svetovalno podjetje, za parlament zvezne dežele Porenje-Pfalško in za Evropski parlament. Svoje znanje in bogate izkušnje je podelil na letošnji 13. konferenci Vrednost inovacij pod naslovom Prepoznavanje potencialov v zdravstvenem sistemu za spodbujanje inovacij. Za dodatne nasvete smo mu zastavili nekaj vprašanj o nemškem zdravstvenem sistemu, kako v berlinskih bolnišnicah spodbujajo in uvajajo inovacije, pa tudi o vodenju zdravstvenih ustanov in sodelovanju z različnimi deležniki.

Kako lahko učinkovite strukture upravljanja v zdravstvenih organizacijah spodbujajo inovacije in uvajajo pozitivne spremembe?

Nenehno se moramo spreminjati in uvajati inovacije; zato naše organizacije sodelujejo z ministrstvi, regulatorji in drugimi partnerji da lahko zagotavljamo dobre pogoje za inovacije. V zdravstvu namreč stagnacija inovativnosti pomeni nazadovanje. V Nemčiji imamo tri glavne razvojne elemente. To so skladi za inovacije, ki nenehno zagotavljajo nove modele zdravstvene oskrbe, skladi za prihodnost spodbujajo digitalizacijo zdravstva, Organizacija zdravstvenega varstva pa je odgovorna za reformo bolnišnic. Maja smo na ministrstvo za zdravje vložili še novi zakon o reformi bolnišnic, ki zadeva glavni dve področji, in sicer reformo sistema financiranja in reformo načrtovanja v bolnišnicah.

Lahko navedete kak primer uspešne pobude inovacije v zdravstvu?

Pri nas v okviru skladov za inovacije presojamo, kako bi izboljšali oskrbo in kako bi lahko dobre projekte uvedli v prakso. Eden izmed inovativnih pristopov je projekt Pree-Free, ki je za obdobje treh let prejel 3,8 milijona evrov. Namen projekta je preprečiti zaplete zaradi preeklampsije med nosečnostjo, ki pomeni tveganje tako za nosečnico kot za nerojenega otroka. Sprejemi v bolnišnico so pogosto nepotrebni, zato bo nova metoda zdravnikom v veliko pomoč pri diagnosticiranju. Nosečnice bodo podatke sporočale preko telemedicinske aplikacije in šele na podlagi rezultatov bodo usmerjene v bolnišnično oskrbo.

Torej vidite rešitev v digitalizaciji?

V Nemčiji spodbujamo digitalizacijo in skladom za prihodnost je namenjenih 4,3 milijarde evrov - to pomeni približno 220 milijonov za 60 bolnišnic v Berlinu. Denar naj bi porabili med letoma 2021 in 2024 za upravičene projekte, kot so portali za bolnike, posodobitev reševalnih centrov, digitalizacija dokumentacije oskrbe, tehnologija za podporo pri odločanju itd. Imamo deset področij z zelo specifičnimi smernicami. To je tudi velik pritisk, predstavljajte si, da je v Nemčiji 1700 bolnišnic in vse želijo hkrati vložiti v digitalizacijo. Kakšno breme je to za informacijski sektor! Naš cilj je, da bi s povečanjem stopnje digitalne zrelosti bolnišnic vzpostavili sistem, ki bo stalno osveževal strojno in programsko opremo, obnavljal licence in vse nakupe, ki so potrebni za ohranitev kompleksnejše ravni digitalizacije. Pred nami je velik izziv; brez informatikov lahko bolnišnica obstane. Kot bolnišnično združenje moramo zagotoviti, da imajo bolnišnice dostop do kvalificiranih IT-delavcev. Zdravstvenih delavcev nam že tako primanjkuje in podatki kažejo, da imamo zato v 2024 kar 15 odstotkov manj storitev v primerjavi z letom 2019. Ampak če izgubite medicinsko sestro, boste morda imeli posteljo manj, če pa nimate IT-specialista, kaj se potem dogaja z bolnišnico? Zato smo na Univerzi v Berlinu odprli novo študijsko smer, da bi usposobili IT-strokovnjake za potrebe bolnišnic, ki bodo kompetentni tudi za motiviranje zdravstvenega osebja.

Kakšno vlogo imajo vodilni v zdravstvu pri spodbujanju kulture inovacij in kako lahko učinkovito motivirajo svojo ekipo, da sprejme nove ideje in pristope?

Veliko je odvisno od vodstva bolnišnice in njihovega osebnega prepričanja, da je treba inovacije vključiti v bolnišnice. Poleg tega je za vodjo bolnišnice pomembno, da nima le dobre vizije, temveč tudi osebje, ki podpira poglede vodstva na inovacije. Inovacije vedno prinesejo velike spremembe v navadah in ustaljenih procesih, zagotovo je dodaten vidik tudi financiranje. V Nemčiji so gonilna sila predvsem zdravniki, ki od vodstva zahtevajo, naj se v bolnišnici uvedejo inovacije. A to ni preprosto. Država lahko kopira sistem druge države, vendar se mora vedno prilagoditi obstoječim razmeram.

Ali Nemčija posnema zdravstveni sistem katere druge države?

Naš minister za zdravje je navdušen nad Dansko, saj so pred približno desetimi leti močno zmanjšali število bolnišnic. Predpogojev danske reforme seveda ni mogoče prenesti k nam, se pa lahko veliko naučimo iz njihovih inovativnih idej in napak pri implementaciji te ideje v njihov zdravstveni sistem. Ker smo prejšnji teden predložili novi reformni zakon in se je parlamentarni postopek začel, pričakujemo veliko sprememb. Naša glavna ideja je zmanjšati število bolnišnic, vendar imamo številne regije s podeželskimi območji in zelo nizko gostoto prebivalstva, na drugi strani pa velika mesta, kot so Berlin, Köln, München, Hamburg itd., z visoko gostoto prebivalstva, kar zahteva drugačno organizacijo. Zato en zakon ne more ustrezati vsem, o tem moramo razpravljati in zakon spremeniti.

Kako bi lahko presegli nasprotovanja spremembam v sistemih zdravstvenega varstva?

Nasprotovanje spremembam se lahko zgodi na katerikoli ravni, pri nas imamo trenutno močan odpor proti reformi bolnišnic, tudi v zveznih deželah, ki ga lahko obvlada le zakonodaja. V drugih primerih pa vodstvo bolnišnice mora in lahko prepriča osebje. Prepričati je treba tudi bolnike. V Nemčiji imamo dolge čakalne vrste in veliko bolnikov v bolnišnicah, ki niso dobili ustrezne obravnave na primarnem nivoju. Včasih ni na voljo specialista ali pa bolniki ne pridejo pravočasno do družinskega zdravnika, zato gredo na urgentno postajo, tudi če bi primarna oskrba zadostovala. In se še razjezijo, če niso obravnavani v petih urah. Pretekli konec tedna sem preživel nočno izmeno na urgentni postaji, ki je bila prenatrpana in tam je bilo veliko bolnikov, ki bi potrebovali le osnovno oskrbo. To moramo spremeniti in bolnike spodbuditi, da ne pridejo na urgentne centre, če ni nujno. Skladi za inovacije so zato vložili v projekt NODE, da bi bolje razumeli, zakaj toliko bolnikov pride na urgentno postajo. Moramo spremeniti in reorganizirati naše zdravstvo, preiti od intenzivne in drage bolnišnične na bolj pametno ambulantno oskrbo.

Kako lahko zainteresirani deležniki spodbujajo inovacije?

V Nemčiji inovacije večinoma spodbujajo bolnišnice, zato izobražujemo osebje zdravstvenih ustanov, raziskujemo, sodelujemo s pomembnimi start-up podjetji, aktivni smo na področju zdravstva, torej smo inovativni. Naše bolnišnice ustvarijo bruto prihodek v višini pet milijard evrov, s čimer ne le skrbimo za zdravje prebivalcev Berlina, temveč predstavljamo tudi ključno gospodarsko vejo mesta - razlog več, da so inovacije v zdravstvu še kako pomembne. Imamo pa tudi omejitve. Bolnišnice morajo sredstva za digitalizacijo iz sklada za prihodnost porabiti v določenem roku ali pa se jih kaznuje z dvema odstotkoma prihodkov. A če vseh 1700 bolnišnic naenkrat išče IT-strokovnjake, je trg popolnoma preplavljen s povpraševanjem. Tako smo lahko upravičili zamujanje in rok za realizacijo porabe sredstev prestavili za eno leto. Naše delo je popolnoma transparentno. Zainteresirana javnost si lahko vse ogleda na spletem portalu naših berlinskih bolnišnic, naš register temelji na obveznih in uradnih poročilih o kakovosti vseh berlinskih bolnišnic in že leta zagotavlja pregledne informacije o njihovi uspešnosti. Prilagojen je uporabnikom, parametri so razumljivi, poiščejo jih lahko tudi s tehničnimi izrazi. Tako lahko bolnik v posvetu z lečečim zdravnikom poišče najboljšo možno lokacijo zdravljenja glede na obseg storitev in kakovost zdravljenja. Do 1. maja 2024 smo bili vključeni v register vseh informacij ministrstva za zdravje, dokler ni naš minister za zdravje Karl Lauterbach predstavil novega registra, ki je poln podatkovnih napak. To je birokratska pošast, ki nima nobene dodatne koristi za bolnike.

Birokratska pošast?

Šokantno je, da zdravniki štiri do pet ur v izmeni porabijo za dokumentiranje, medicinske sestre tri do štiri ure za birokracijo, namesto da bi bili tam za bolnike. Lauterbach je zavrnil kakršnokoli pobudo nemške vlade za debirokratizacijo in celo uvedel pravilo, da morajo zdravniki vpisati, koliko minut preživijo z bolnikom. Uvedel je tudi zakon o reformi bolnišnic s še več dodatne birokracije. To ubija zdravstvo. V enem svojih zadnjih intervjujev sem rekel, da bi bil to lahko model, da bi bolnišnice preskočile zdravljenje in se ukvarjale zgolj z birokracijo.

Pa vendar so podatki pomembni in koristni za bolnike in odločevalce. Kako so lahko podatki organizacijam v pomoč pri prepoznavanju priložnosti za izboljšave?

Načinov je veliko. A hkrati kot vodja bolnišnice ne morete uporabiti vseh podatkov, ki se zbirajo v vaši bolnišnici in bi vam lahko pomagali pri uvajanju inovacij. Zato, na primer, sklad za prihodnost  spodbuja uporabo umetne inteligence, ki bi s statističnimi podatki zagotavljala pomoč zdravnikom pri postavljanju diagnoze in odločanju. Le z umetno inteligenco lahko uporabimo to veliko količino zbranih podatkov.

Če povzamemo, katere so ključne kompetence in veščine, ki jih morajo imeti vodje v zdravstvu, da lahko učinkovito spodbujajo inovacije in uvajajo spremembe?

Imeti morajo dobro ekipo in morajo sodelovati z drugimi. Delovati morajo v okolju, kjer se iščejo in spodbujajo inovacije. Vodje bolnišnic morajo biti tudi tekmovalni in si želeti biti najboljši, da bi konkurenco pustili za seboj. Prav tako morajo imeti sposobnost prepričevanja politikov ter motiviranja osebja in bolnikov.