(INTERVJU) Robert Novak, Mi2: Če se imamo fajn mi, se imajo fajn ljudje

Jaša Lorenčič
18.11.2018 20:27

Basist in menedžer skupine Mi2.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Nam so manjši kraji vedno bili fajn, ker smo sami iz manjšega kraja in se prilagodiš, hitreje najdeš kontakt z občinstvom kot nekje v urbanem okolju." 
Igor Napast

Ko bi bil moral hoditi k nauku o glasbi, sta s kolegom "žrla polkilske sendviče". Ni čudno, da je pogrnil prvi letnik. "Hitro sem zagljivil, ker sem bil šlampast lenuh." Poudarek na - bil. Niti malo ne deluje kot lenuh. Eh. Umetnost in multimedija. In avdio krožek. Med tednom je Robert Novak na mariborski Srednji elektro-računalniški šoli (SERŠ), ob vikendih igra bas v Mi2 na špilih, za katere se sam dogovarja. Ja. Basist in poslovodja. Hkrati. Deluje kot resen tip, ki pač mora biti včasih resen. Pa je ravno tako na štose kot celoten band.
Kako si razlagate, da je petkov akustični koncert Mi2 v SNG Maribor vnaprej razprodan?
"V bistvu smo bili tudi sami presenečeni. Razprodati SNG Maribor, tri tedne pred koncertom, z višjo ceno vstopnice, ki je povezana z višjimi stroški? Nismo pričakovali, res ne. Upali smo, da bo še nekaj kart ostalo na dan koncerta. Prišli bodo tudi malo starejši - za nas so to tisti nad 40 let, ki morda ne bi prišli na Štuk, zdaj pa bodo ob primerni uri in s takim 'supportom'. To je najbrž glavni razlog."
Glede nato, da ste na povabilo Natke Geržina nekoč igrali tudi v šentiljskem Yucatanu ...
"Joooj, ne me spominjati (smeh). Uf, glih črne pike si našel. Že iz prve, haha."
Ne, ne. Omenjam ravno zato, ker ste igrali marsikje. Res marsikje. Marsikdo danes pozablja, da ste bili zelo srečni, če ste dobili še kaj več kot za sendvič?
"Še tega si nismo zaslužili, ker je bilo grozno, kako smo včasih igrali (smeh)."

Svobodna demokracija

Od koga ste se učili?
"Avtodidaktično. Nabiral sem izkušnje, nekateri so ti kaj dobronamerno povedali, drugi kaj zlonamerno zamolčali, tretji pa te niso 'šmirglali'."
Kakšen menedžer ste? Šef in kolega hkrati?
"Ne, nisem šef. Kot je rekel enkrat Tonč (Tone Kregar, pevec, op. a.), pa ne bom tako temeljito povzel, imamo svobodno demokracijo. Odnos v bandu smo si zadali na začetku in že 20 let bazira na poštenju in zaupanju."
V tem oziru ste najbrž unikatni v Sloveniji?
"Že, ampak smo unikatni tudi po tem, da smo res prijatelji iz mladosti. Saj veš, kako je: pri denarju se lahko vse začne in konča, še zlasti, če so odnosi osebni. Ampak mi smo to dobro poštimali na začetku. Oni so bili uprava, jaz pa direktor, ki so ga preventivno nadzirali. Posla sem se, z večjimi in manjšimi napakami, učil dobrih 20 let, spoznaval sceno, principe delovanja, zlasti tiste čudne. Do danes sem se prekalil in imam dovolj znanja."

Najtežje? Proda(ja)ti sebe

Kaj je pomembno, nujno, kar mora vedeti menedžer pri nas?
"Prvič, moraš biti izredno samozavesten. Drugič, zelo težko je prodajati svoj produkt. Sam sem vedno namreč nastopal iz pozicije menedžerja. Najtežje pri pogajanjih je, če prodajaš sebe. Iz prakse: dogovoril sem se za špil, prišli smo tja, stopil sem do organizatorja, se pogovoril, kaj še potrebujemo, povedal, če vse štima. Segla sva si v roke, nato pa sem, ko se je začela tonska vaja, šel na oder. U, kako so me gledali! 'Niste nič rekli, da špilate tudi bas v bandu!' Z razlogom. Če bi povedal, bi cena skoraj zagotovo padla. Organizator vedno cilja na šibko točko vsakega umetnika, da rad nastopa."
Kolikokrat ste lovili organizatorja koncerta za honorar? Do zdaj se je plačilna disciplina najbrž izboljšala?
"Plačilna disciplina se izboljša z ratingom banda, ko lahko zahtevaš več. Mi zdaj zahtevamo deljeni avans, takrat pa smo upali, da bomo sploh lahko igrali. Šele nato smo se ubadali s tem, kako bomo spraskali 500 mark, za kolikor smo igrali. Če. Še dobro, da sem bil takoj samostojni podjetnik in sem bil - tako kot organizatorji - pravni subjekt in bi lahko spore reševali na sodišču. Če bi morali, bi se šli izterjave, a se tega nismo šli, ker tovrstnih težav ni bilo. Bile pa so kakšne prijazne grožnje, ampak 'zajebov' je bilo med 700, 800 res malo. Niti na prste ene roke ne morem našteti koncertov, ko smo imeli težave z organizatorji."
Ni bil Mi2 nikoli tako vroča roba, da bi vam nekdo speljal biznis?
"Ne, tega ni bilo. Prej je bil, če že, gostinski interes. Črtica je bil, to morate razumeti, ogromen hit. Teta Estera je bil še večji."
Kaj je pri nas ogromen hit?
"Da so vsi v Sloveniji poznali komad, čeprav ga sploh niso nujno povezovali z bandom."
Zanimivo pa, da Črtice in Tete Estere praktično ne igrate več.
"Saj tudi Rolling Stones ne igrajo vseh svojih 500 komadov (smeh). Zaradi tretje plošče Album leta (2000), ki je dal Toplice in povozil oba komada, se je band profiliral. Ampak dobro, saj če se kdo res dere, kriči in želi Črtico, jo zaigramo."

Sloves hecnega banda

Kako ste se kot band iz Rogatca znašli v medijski krajini, ki je bila z Videospotnicami na Televiziji Slovenija vseeno pretežno urbana?
"V devetdesetih je bil video močen medij za prenašanje glasbe med ljudi. Kot novoustanovljena država smo hlepeli po lastni identiteti, ki smo jo z leti sicer žal izgubili, in zato je nacionalka imela kar nekaj oddaj, pojavila se je TV3 in tako naprej. Mi smo bili v glavnem vabljeni zaradi naše hecne ruralne pojave. In zaradi omenjenih hitov. Ljudje so tako združili sliko in zvok in takrat so organizatorji videli, da v tem bandu nista samo dva (smeh). Saj smo takrat zaigrali kak hit po dvakrat, kakšno priredbo, čeprav tega niti nismo veliko prakticirali. Folk je pa hodil na ta 'hecni band'. Naša deviza so bila dobra besedila, sloves zabavljačev, čeprav je naša izvedba takrat še kar šepala."
Kje ste bili kot band, ko je Siddharta razprodala bežigrajski stadion?
"V tretji ali četrti vrsti (smeh)."
Haha.
"Če pa res, kaj se bomo zdaj pretvarjali?"
Sprašujem zato, ker ste jim danes precej "konkurenčni". Kako ste jih videli takrat? Kot edino priložnost generacije? Kot "zakaj to nismo mi"?
"Nismo razmišljali na tak način, ker smo se na ta posel premalo spoznali. Oni so bili trendseterji od zvrsti glasbe do tega, kako na veliko so se vse skupaj šli in kakšno podporo so imeli. Gledali smo jih kot bogove z Marsa. Svoje varnostnike, avtobus, robo ..."
Vi pa kombi?
"Prosim?"
Niti kombija niste imeli?
"Kje pa. Na koncerte smo se vozili z avti. Sicer smo se počutili, da smo šli na špil kot gospodje, ker smo šli vsak s svojim avtom, ampak bolj zato, ker smo imeli od začetka problem, da smo sicer izhajali iz istega kraja, nismo pa vsi več živeli v Rogatcu. Big Foot Mamo in Siddharto, ki so takrat dobro prosperirali, smo videli kot vzor. Ne glasbeno, ampak predvsem s poslovnega, marketinškega in kako-to-oni-delajo vidika. Ker smo bili diverzanti, ki so tretjo ploščo izdali preko basistovega espeja, smo se morali vsega naučiti sami in se znajti. Pomagali so nam pa razni ljudje: od Brendija, ki je bil distributer, do Racmana, ki je tiskal našo ploščo."

Tri tisoč plošč!

Album Dobrodošli na dvor ste leta 2006 izdali skupaj z Večerom. Kakšen je bil efekt?
"Odličen. Prodali smo tri tisoč plošč!"
Kako raste delež prihodkov, ko zraste band - kaj se zgodi?
"Mi smo to dali skozi ravno v prehodnem obdobju, ko se je toliko tega spreminjalo, začenši s prodajo nosilcev zvoka. Dohodkov iz drugih naslovov do leta 2010 nismo imeli. Sazas za nas ni funkcioniral in nismo dobili nobenega denarja, čeprav sta se Estera in Črtica noro vrteli. Nič. Niti za burek. Šele ko se je na Sazasu menjala garnitura, je začel delež avtorskih pravic rasti skupaj s popularnostjo banda."
Se po vaših izkušnjah v Sloveniji da živeti samo od pisanja glasbe?
"Verjetno se da, sam nisem med njimi (smeh). Ni jih veliko, biti moraš zelo uspešen in pisati še za koga drugega. Ni lahko živeti samo od tega."
Sploh pa: če bi Mi2 šel načrtno "delat" hite tipa Čista jeba, Toplice, Teta Estera in Črtica, najbrž ne bi uspelo tako, kot je?
"Vse to, kar si naštel, je bila gola 'zajebancija', ki je ratala v, bolj ali manj, pol ure. Za druge komade smo garali in garali, pa 'ništa od toga'. Ampak smo pa vsaj nekaj dobrega naredili za ljubitelje kvalitetne glasbe in tudi sami zase."
Kaj vam pove uspeh Čiste jebe? Nekaj pa(č) ima.
"To pove, da mase zahtevajo lahkotnejšo glasbo. Če hočeš prepričati mase, moraš imeti lahkotnejšo glasbo. Tako to je."
Ampak besedilo še zdaleč ni tako preprosto, lahkotno, jebivetrsko.
"Verjetno se večina konzumentov te pesmi niti ne zaveda, o čem tekst govori. Važno jim je, da pojejo refren, zraven so srečni, mi pa tudi."

Od Kina Šiška do Juršincev

Bil sem na vaših koncertih tako v Kinu Šiška kot v Juršincih. In videl, da ne delate razlik. Nobenih. Ne glede na to, s kom igrate.
"Na začetku so bile žurke bolj profilirane, zdaj so pa ljudje postali precej bolj vsejedi in ni nič nenavadnega, v ruralnih okoljih je celo priporočljivo, če igramo s kom, ki nam žanrsko ni blizu. Tako se dogaja, da velikokrat igramo z Mambo Kings."
Tudi v Juršincih ste si delili oder z njimi, ja. In je nekako delovalo. Ljudje so raznoliki paket gladko vzeli za svojega.
"Pa saj smo igrali tudi že z Jeleno Rozgo. Morda ne bi ravno velikokrat, ampak sčasoma spoznaš, kakšni časi so. Najprej smo se čudili, kako bo šlo to skupaj, potem pa spoznali, da so ljudje žurali na našo glasbo, ostali, potem pa žurali na nekoga drugega."
V Ljutomeru sem na koncertu Siddharte znova ugotovil, da rock skupine zelo rade nastopate v manjših krajih. Zakaj?
"Nam so manjši kraji vedno bili fajn, ker smo sami iz manjšega kraja in se prilagodiš, hitreje najdeš kontakt z občinstvom kot nekje v urbanem okolju. Kar se tiče organizacije, pa so organizatorji zelo napredovali. Res. Zelo."
Entuziasti, ki prvič organizirajo koncert, vas še vabijo?
"Še, še. Letos smo igrali na takem festivalu v Litiji, kjer so se organizatorji že nekaj let spravljali skupaj, se le ohrabrili in nas povabili. In smo se tudi mi ohrabrili, šli in je bilo res luštno. Z ekonomskega vidika ni bilo nekega presežka za nas, za njih še manj, ampak občutek je bil pa tako dober. Nam je to dosti bolj pomembno, ker res ne igramo za položnice."

Ob desetih

Kako si razlagate, da vas tako dobro razumejo na Gorenjskem?
"Pa saj štajerščina ni tako nerazumljiva, zato ljudje znajo povzeti bistvo. Itak pa imajo na zahodu dosti manj težav z nami kot mi z njimi (smeh). Zadeva je postala etablirana, imamo svoj krog poslušalcev, ki je zelo širok, sploh če je koncert ob normalni uri. Organizatorjem vnaprej povem, naj nas dajo ob desetih, če računajo na maso."
Kaj se zgodi, če ste na vrsti ob pol enih zjutraj?
"Višja cena na pogodbi. Plus bivanje."
Koliko piv morajo ljudje spiti, da se splača organizirati koncert Mi2?
"Odvisno od regije. Če pogledava mikroobmočje Ptuja, je pijača velik faktor. Podobno velja za savinjsko regijo, ne boste verjeli, tudi Gorenjci radi kaj spijejo (smeh). Edino na Obali ne igramo veliko, kar ne čudi glede na tamkajšnjo jezikovno mešanico. Nikoli se nisem poglabljal v to, koliko pijače se proda na naših koncertih, ker nikoli nismo imeli 'deal', kjer bi dobili procente od pijače in podobno. Tega se ne gremo. Mi prodamo produkt, kar je koncert, stane toliko in toliko, cena se prilagaja velikosti, a odstopanja niso velika. Organizatorji pa so, kolikor vem, z nami zadovoljni."
Kaj pa sloves šotorov, kjer so bile včasih le veselice, zdaj pa v njih igrate vsi?
"Zelo so se izboljšali, res. Sprva so jih naročali iz Avstrije, zdaj je v Sloveniji en velik akter, ki jih prodaja na Hrvaškem. S šotori se je zadeva uredila, prav tako z ozvočevalci. Poceni štos, kjer si naletel na poceni robo in posledično slabo izkušnjo, je odletel, ker ne morejo več konkurirati."

Profesor Novak

Kako sicer živite? Ste rock zvezda?
"Si res moral to vprašati (smeh)?"
Sprašujem samo zaradi ritma: petek in sobota koncerti, med tednom redna služba, poučevanje, delovnik.
"Tempo ima krivulje, zgoščine in razredčine. Nismo 'hotelski' band, ki bi vsak vikend res preigraval. Taka rutina bi nas ubila, tudi zato, ker nimaš potem nobenega časa za ustvarjanje, tega časa pa zaradi služb in družin med tednom že tako ali tako nimamo. Če govorim zase, je sreča, da je večina špilov v poletnem času, ko ni pouka in lažje zvozim."
Niste pa več vsi v službi. Koliko to vpliva na razmerja in dinamiko v skupini?
"Tudi tistim, ki niso več v službi, Mi2 ni edina dejavnost in dohodek, je pa v tem trenutku najbrž res najpomembnejša. Že zato ni pritiskov, češ, moramo igrati, ker imamo položnice za elektriko in kredit za avto. Teh težav ni bilo nikoli, niti takrat, ko smo si postavljali družine in stanovanja. Saj smo si kdaj tudi med seboj posojali, ko je 'zagustilo', ampak smo zvozili. Vedno je bil atribut, da se imamo na špilu fajn. Če se imamo mi, se imajo tudi ljudje."
Potem pa v ponedeljek stopite pred dijake. Ne kot Flik, ampak kot profesor Novak.
"Ta preskok se pozna šele zadnja leta, ko smo morda naredili (medijski) preskok in se pojavljamo vsepovsod. Otroci pa seštejejo ena plus ena. V službi tega ne izpostavljam, ker je to moj profesionalni hobi. Če že, to uredimo prvo spoznavno uro, ko jim povem, kdo sem in kaj počnem, in sem na voljo za vprašanja."
In kaj vprašajo?
"Imajo kdaj tendence, ja, ampak jih v kali zatrem, ker imamo še kaj za drugega za delati (smeh)."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta