A.B.
Številni vozniki na Hrvaškem vztrajno vozijo po levem prometnem pasu, čeprav ta služi izključno prehitevanju. Razlog za to kršitev cestnoprometnih predpisov pa ne tiči v neznanju ali predrznosti, temveč v obupnem stanju hrvaških avtocest, poroča hrvaški portal N1.
Vozniki, ki redno uporabljajo hrvaške avtoceste, opozarjajo na resne poškodbe vozišča, še posebej na desnih prometnih pasovih. Trdijo, da nekatere odseke že leta kazijo neravnine, kolesnice in udarne jame, zaradi katerih vožnja postane izjemno neudobna in celo nevarna. Največ pritožb leti na avtocesto A3, predvsem na odsekih za Novsko ter med Novo Gradiško in Slavonskim Brodom. Tam vozniki zaradi izogibanja poškodbam na vozilih hitrost zmanjšajo daleč pod dovoljeno mejo.
Neki voznik, ki pogosto potuje po tej poti, pojasnjuje svojo frustracijo: "Po desnem pasu včasih ne morem voziti hitreje kot 60 do 70 kilometrov na uro. Avtomobil se namreč tako močno trese, da imam občutek, da bo razpadel na koščke." Mnogi zato raje tvegajo vožnjo po levem pasu in morebitno kazen, kot da bi plačevali draga popravila v mehaničnih delavnicah.
Uničen avto ali visoka globa?
Podobne izkušnje delijo tudi uporabniki avtocest A1, A4 in A6. Težave izrazito občutijo na relaciji med Karlovcem in Zagrebom ter za Sveto Heleno v smeri Varaždina. Cesta na teh odsekih povzroča tresenje vozil že pri nižjih hitrostih. Nezadovoljni vozniki opozarjajo, da takšno stanje kolovoza ne vpliva le na udobje, temveč resno ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Čeprav največjo škodo na cestišču povzročajo težki tovornjaki, ki večinoma vozijo po desnem pasu, vozniki od upravljavcev pričakujejo varno in tekočo vožnjo.
Zakon o varnosti cestnega prometa sicer jasno določa, da vozniki na avtocesti za vožnjo uporabljajo desni prometni pas, medtem ko levi pas služi le za prehitevanje. Policija stalno vožnjo po levem pasu prepoveduje. Vozniki, ki se po končanem prehitevanju ne vrnejo na desni pas, tvegajo globo v višini 260 evrov.
Kaj na to pravijo pristojni?
Pri podjetju Hrvatske autoceste pojasnjujejo, da se na starejših in prometno bolj obremenjenih odsekih sčasoma pojavijo kolesnice in deformacije zgornjega sloja asfalta. Kot glavne krivce za to navajajo dolgoletno prometno obremenitev, velik delež tovornega prometa, zahtevne vremenske razmere ter starost same infrastrukture.
Predstavniki podjetja obljubljajo dodatna vlaganja v obnovo avtocestnega križa. V naslednjih treh letih načrtujejo sanacijo približno stotih kilometrov vozišča na avtocesti A3, vključno z najbolj kritičnimi odseki, ter dodatnih petdeset kilometrov na avtocesti A6 v obeh smereh. Ob tem dodajajo, da skoraj 80 odstotkov vseh sredstev, ki jih namenijo za izredno vzdrževanje, vložijo prav v obnovo in sanacijo cestišč.
