Grška nikoli končana saga o javnem dolgu je postala simbol nesposobnosti Evropske unije pri reševanju neizogibne krize evrskega območja. Osem let po grškem bankrotu stalna insolventnost grške države ostaja sramota za evropsko birokracijo. Zato se oblasti, potem ko so razglasile konec krize v preostali Evropi, zdijo odločene, da bodo razglasile tudi dokončno zmago na grški fronti.
Ta veliki trenutek bo, kot pravijo, nastopil avgusta, ko bo Grčija znova proglašena za "normalno" državo. Pred kratkim, v okviru priprav na vrnitev Grčije na denarne trge, iz katerih je bila od leta 2010 učinkovito izključena, je grški organ za javni dolg preverjal situacijo z izdajanjem dolgoročnih obveznic. Na žalost vso to govoričenje o neizbežnem "odpisu dolga" in "čistem izstopu" iz tretjega "reševanja" Grčije razkriva grško resnico: držanje Grčije v dolžništvu se bo podaljšalo do leta 2060. Z okostenitvijo grške insolventnosti in pretvarjanjem, da je ta premagana, evropski establišment zgolj dokazuje svoje trdovratno upiranje dejstvu, da bi spregovoril o temeljnih napakah evrskega območja. To je slab znak za vse Evropejce. Da bi država članica EU veljala za "normalno", mora biti predmet pregleda v državah članicah, ki nikoli niso potrebovale pomoči. To vključuje dve standardni letni preverjanji skladnosti s paktom EU za stabilnost in rast, ki ju izvaja Evropska komisija po tako imenovanem postopku evropskega semestra. Kljub temu je bil za države, kot sta Irska ali Portugalska, po prejemu pomoči oblikovan strožji postopek za "nadzor po izteku programa": četrtletna preverjanja ne samo s strani Evropske komisije, temveč tudi s strani Evropske centralne banke (ECB).