Džakarta, ki se nahaja na severozahodni obali Jave ob izlivu reke Ciliwung, je glavno in največje mesto Indonezije. V njej živi skoraj 11 milijonov ljudi, če prištejemo še okolico, pa celo 30 milijonov. Skupno ima država 276 milijonov prebivalcev, ki se nahajajo na več kot 17.000 otokih.
Džakarta tone. Približno 40 odstotkov površine mesta je že pod morsko gladino, poroča Forbes. Zaradi tega namerava indonezijska vlada prestolnico preseliti v Nusantara, novo mesto, ki nastaja na vzhodni obali otoka Borneo, kar 870 km severno od Džakarte.
Gradnja nove prestolnice bo stala okoli 35 milijard dolarjev, dokončana pa bo šele leta 2045. Vanjo se bodo takrat preselile številne državne ustanove in okoli 6000 javnih uslužbencev. Politiki trdijo, da bo Nusantara do leta 2045 "zelena metropola", ki jo bo v celoti poganjala obnovljiva energija.
Čeprav dela potekajo že dve leti, še ni povsem jasno, kako bo gradnja nove prestolnice financirana. Indonezijska vlada se je zavezala, da bo zagotovila le 20 odstotkov vseh sredstev, medtem ko si prizadeva najti še druge vire financiranja.
Indonezijska ideja ni prva te vrste na svetu. Brazilija je že leta 1960 preselila svojo prestolnico iz Ria de Janeira v Brasilio, medtem ko je Abuja zamenjala Lagos kot glavno mesto Nigerije leta 1991.
Je pa odločitev Indonezije prva, ki temelji na podnebni krizi. V zadnjih letih je Džakarta zaradi dviga morske gladine postala najhitreje potapljajoče se mesto na svetu, zaradi česar so indonezijske oblasti razmislile o alternativah.
Zaradi pretiranega črpanja podtalnice se mesto na leto pogrezne za približno šest centimetrov, pod morsko gladino pa je že 40 odstotkov mesta. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi lahko bila tretjina Džakarte do leta 2050 pod vodo, če se kaj kmalu ne spremeni.
Kako se je vse začelo?
Avgusta 2019 je indonezijski predsednik Joko Widodo odobril načrt za selitev prestolnice iz Džakarte v novo mesto Nusantara. Lokacija je bila izbrana zaradi bližine morja in dejstva, da je na tem območju relativno majhna nevarnost potresov, cunamijev in vulkanskih izbruhov.
Izbor Nusantare naj bi odražal tudi geopolitično vizijo predsednika Widoda in spominjal na značilno bistvo Indonezije. Ime Nusantara dobesedno pomeni zunanji otoki.
Borneo, ki velja za enega največjih otokov na svetu in dom Nusantare, je znan po svojih 140 milijonov let starih deževnih gozdovih, kjer živijo ogrožene avtohtone vrste, vključno z bornejskim orangutanom.
Približno tri četrtine otoka predstavlja ozemlje Indonezije, preostanek pa pripada Maleziji in Bruneju. Na celotnem Borneu živi okoli 23 milijonov ljudi.
Na tisoče delavcev na gradbišču
Novo prestolnico Indonezije so začeli graditi poleti 2022. Sprva je na gradbiščih delalo okoli 100.000 delavcev, zdaj pa jih je že okoli 200.000. Po informacijah na straneh tega velikega projekta izgradnje nove prestolnice naj bi v novi prestolnici za začetek živelo približno pol milijona ljudi. Do konca tega desetletja nameravajo v mestu zgraditi 50-megavatno sončno elektrarno in uporabljati le električna vozila.
Pri projektu sodelujejo nekateri svetovno znani posamezniki. Med njimi sta nekdanji britanski premier Tony Blair in princ Abu Dabija Mohamed bin Zayed Al Nahyan, ki sta člana gradbenega odbora Nusantare. Oktobra je Inštitut Tonyja Blaira podpisal pogodbo in se zavezal, da bo v novi indonezijski prestolnici zgradil raziskovalno središče.
