Atentatorko na Baracka Obamo izdala mačja dlaka

Ameriški preiskovalci so identificirali žensko, ki je "hotela škodovati nekdanjemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami in ga morda celo ubiti", kot so zapisali v ovadbi. Ugotovili so, da gre za 46-letno Julio Poff iz Teksasa, izsledili pa so jo z najsodobnejšo tehnologijo. Izkazalo se je namreč, da mačja dlaka, ki so jo našli na eksplozivni napravi, za katero je Poffova hotela, da eksplodira pri Obami, pripada njeni mački. V dokumentih, ki jih je prejelo sodišče v Houstonu, med drugim piše, da je Poffova oktobra lani nekdanjemu ameriškemu predsedniku in teksaškemu guvernerju Gregu Abbottu po pošti poslala eksplozivni napravi. Na srečo nobena od njiju ni eksplodirala.

Jezna na celi svet

Preiskovalci FBI so Poffovo izsledili zaradi vsebine njenih paketov. V enem je bila denimo škatlica cigaret Pall Mall, kupljena na avtocestnem postajališču Flying J v bližini njenega doma v Brookshiru, oddaljenem približno 50 kilometrov od Houstona v ameriški zvezni državi Teksas. Med dokazi sta tudi pokrov stekleničke s solatnim prelivom, ki ga je Poffova menda kupila za pripravo "večerje ob obletnici", in poškodovan tovorni list za blago, ki ga je kupila preko eBaya. Poleg tega so v njeni garaži odkrili pirotehnična sredstva, med glavnimi dokazi tožilstva pa je dlaka ene od njenih mačk. "Mačjo dlako smo našli pod etiketo z naslovom na paketu, namenjenem Obami. Preiskava je pokazala, da pripada mački Poffove," piše v obtožnici.
Obtoženka je po besedah preiskovalcev menda izjavila, da ne mara predsednika in da je jezna na Grega Abbotta, ker ni prejela preživnine od svojega bivšega moža. Časnik Houston Chronicle je poročal, da je Poffova oktobra trdila, da so iz njene hiše odnesli smeti, na katerih so bili njeni prstni odtisi. Te smeti naj bi bile, kot je dejala, uporabljene pri hudih zločinih, o katerih pa ona ne ve ničesar in jih tudi ni zagrešila.
Oblasti zahtevajo, da Poffova do začetka sojenja ostane v priporu, saj obstaja velika verjetnost, da bo poskušala vplivati na priče, če bi jo proti plačilu varščine izpustili na prostost. Sodišče je zato že zavrnilo zahtevo njenih zagovornikov, da zanjo določijo varščino, po plačilu katere bi na začetek sojenja počakala na prostosti.

Nevarno je biti predsednik

To seveda ni bil prvi poskus atentata na Obamo, ki je preživel v Beli hiši osem let, vse do januarja letos, ko ga je po dveh mandatih zamenjal Donald Trump. Znanih je najmanj 15 resnih poskusov likvidacije prvega temnopoltega predsednika ZDA, ki naj bi bil predvsem zaradi barve kože deležen kar štirikrat več groženj od predhodnika Georgea W. Busha. Toda Obama, vsaj kolikor je znano, ni bil nikdar neposredno ogrožen. Resda je leta 2011 Oscar Ramiro Ortega-Hernadez streljal na Belo hišo, toda predsednika tedaj ni bilo v njej. Dve leti kasneje so v predsednikovem uradu prejeli pismo s smrtonosnim strupom ricin, toda tudi takrat Obami ni pretila resnejša nevarnost.
V Združenih državah Amerike so poostrili varovanje predsednikov po atentatu na Johna F. Kennedyja, ki je umrl zaradi strelov 22. novembra 1963 v Dallasu, prav tako v zvezni državi Teksas, in ki ga je v nikdar povsem pojasnjenih okoliščinah domnevno ubil vojni veteran Lee Harvey Oswald. Odtlej se na primer ne smejo več voziti v odprtih limuzinah, kot je to zadnji dan svojega življenja storil priljubljeni JFK. Drugi predsednik v sodobnejši zgodovini ZDA, ki so ga zadele krogle, je bil 30. marca 1981 Ronald Reagan, takrat je nanj v Washingtonu streljal John Hinckley mlajši. Šlo naj bi za psihično motenega storilca, obsedenega z igralko Jodie Foster, ki so ga najprej iz zapora premestili v psihiatrično bolnišnico, septembra lani pa so ga - sicer pod strogimi pogoji - izpustili na prostost, saj je sodnik ocenil, da 61-letnik ne ogroža več ne sebe ne javnosti.