Prav trajnostni energetski sistem se zdi sveti gral domače energetike. Kako ga doseči? Na to vprašanje so na Slovenskem energetskem forumu prejšnji teden skušali odgovoriti deležniki v slovenski energetiki, od strokovnjakov in inovatorjev, do raziskovalcev iz nevladnih organizacij, začeli pa so pri tem, kje smo pravzaprav danes.
Dr. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka za promet je zdaj kuratorka Ekocivilizacije, je poudarila, da je vprašanje pravičnosti in vključenosti v zeleni prehod ključno, če želimo res trajnostni prehod oziroma trajnostno energetsko prihodnost. Kot je dejala, je pomembno tudi, da vemo o čem govorimo, ko govorimo o pravičnem prehodu. Trenutno se namreč, tako Bulčeva, nahajamo »v zelo zanimivem« ciklu planeta Zemlja in v vsakem ciklu se dogajajo večje spremembe – tudi podnebne –, a naša civilizacija je te cikle še nekoliko pospešila, in to predvsem s svojim odnosom do narave in s tem do Zemlje same. Civilizacija, ki je predvidevala neomejene planetarne vire, je namreč s svojim ravnanjem začela ogrožati lasten obstoj. Vremenski in podnebni cikli pa so po njenih besedah najbolj pogost vzrok za propad neke civilizacije in zato je čas za prebuditev spoznanja, da je Zemlja bitje in da se je treba s tem zavedanjem do nje tudi ustrezno obnašati.
»Pred dnevi smo izvedeli, da je letošnji 17. november prvič v zgodovini presegel mejo segrevanja 2 stopinji Celzija glede na predindustrijski čas, leto 2023 pa je celo najtoplejše v zadnjih 125.000 letih. V zadnjih desetletjih smo imeli tudi deset najtoplejših let. Pa vendar smo na drugi strani priča izjemnim premikom v energetiki in napredku zelenih tehnologij. Ni več dvoma, da so obnovljivi viri ne samo najbolj zelena rešitev, ampak tudi najugodnejša rešitev, kar vidimo pri eksponentni rasti sončne in vetrne energije. Kitajska je zgolj v letošnjem letu, do meseca septembra, postavila za 130 GW solarnih kapacitet, kar je več kot ves ostali svet skupaj. Prav tako je zaznati izjemen premik na področju e-mobilnosti; v EU naj bi v drugem delu letošnjega leta delež prodanih novih električnih vozil dosegel kar 25 odstotkov,« je nekaj zanimivih statističnih podatkov nanizala Urška Jež, direktorica in ustanoviteljica podjetja Transformation Lighthouse.
Nas ob energetski lakoti čaka tudi energetska revščina?
Direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin je izpostavila vse bolj pereč problem energetske revščine. Ta je skupek treh dejavnikov, od (pre)nizkih prihodkov posameznikov, posledično materialne ogroženosti in slabo vzdrževanih objektov, v katerih bivajo, ter visokih cen energije. Po ocenah Eko sklada je v Sloveniji danes energetsko siromašnih okoli 7 % gospodinjstev, kar predstavlja približno 65 tisoč gospodinjstev oziroma približno 100 tisoč ljudi.
Na Slovenskem okoljskem skladu tako že pripravljajo nov poziv, na katerem bodo v prednosti prejemniki socialnih transferjev, zaključujejo pa tudi projekt Zero500, v okviru katerega so s pomočjo kohezijskih sredstev energetsko obnovili 425 energetsko siromašnih gospodinjstev. Pripravljajo pa še podoben projekt zamenjave starih kurilnih naprav, kjer bo mogoče pridobiti kar 100-odstotno subvencijo.
Samo lani je Eko sklad dodelil približno 90 milijonov evrov subvencij (povprečje zadnjih let se je gibalo med 70 in 80 milijonov) ter približno 50 milijonov evrov kreditov. S tem so spodbudili pol milijarde zelenih naložb, s katerimi je bilo po njihovih ocenah doseženih prihrankov za 300 GWh energije – torej približno toliko, kot je letno proizvede večja hidroelektrarna. Slovenska gospodinjstva vsako leto porabijo približno deset milijonov evrov manj sredstev za stroške energije, prevedeno v delovna mesta pa omenjene pol milijarde zelenih investicij ustvari tudi približno 10 tisoč zelenih delovnih mest.
Spremembe potrebuje ne le energetika temveč kar celotna družba
Strokovnjaki so se strinjali, da bodo za prehod v trajnostni jutri nujne inovacije ne le na tehnološkem področju, ampak tudi na socialnem oziroma sociološkem. Dr. Jonas Sonnenschein, vodja projektov pri nevladni organizaciji Umanotera in predstavnik nevladnih organizacij v Podnebnem svetu, ki je kot okoljski ekonomist doktoriral iz zelene rasti in hitrega razogljičenja, je pojasnil, da je doseganje spremembe socialnih in kulturnih norm evolucijski proces, ki bo zelo počasen brez zunanjih spodbud. Po njegovem mnenju sicer že čez dve ali tri desetletja v slovenski energetiki, ki vključuje mešanico hidro-, premogovne in jedrske energije, sistem ne bo več vzdržen, pač pa bomo morali imeti veliko bolj fleksibilna omrežja, začenši z distribucijskimi, da bodo prenesla nove obnovljive vire energije, namesto da bi se zanašali na uvoz električne energije.
»V tem delu Evrope bomo imeli v prihodnosti velike deleže sončne in vetrne energije, kar je prav tako priložnost, in to z ekonomskega vidika, ne le z vidika dosege trajnostnih ciljev,« je povedal. »Četudi ne vemo natanko, kakšen bo naš elektroenergetski sistem čet dvajset ali trideset let, pa zagotovo vemo, da bo zelo drugačen od današnjega. Poleg bistveno večjega deleža obnovljivih virov energije bo treba v družbi izpostaviti tudi pomen učinkovite rabe energije.«
Ko bi le znali učinkovito shraniti viške energije
Roman Bernard, ustanovitelj in solastnik podjetja NGEN, ki je specializirano za razvoj in tehnološke rešitve za shranjevanje električne energije, aktivno pa je tudi na trgu prožnosti, je izpostavil dejstvo, da energetsko omrežje ne more učinkovito delovati kot baterija:
»Imamo sistemski problem, zato so hranilniki pomembni,« je dejal in nadaljeval: »Slovenija ima že nameščenih 1 GW solarnih kapacitet. Prihodnje leto bo leto solarnih viškov. Z baterijskimi sistemi moramo poskrbeti, da bomo zadržali energijo v 24-urnem ciklu.«
Bernard se je obregnil še ob aktualno regulacijo cen, zaradi katere po njegovem mnenju v Sloveniji trenutno nimamo zares delujočega trga električne energije.
Ne moremo imeti vsega, sploh pa ne hkrati
Da je sicer Slovenija po rabi obnovljivih virov na repu EU in ima tako še precej potenciala, a tega je treba tudi smotrno izkoristiti, je spomnila državna sekretarka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Seršen. Dr. Lidija Živčič iz društva Focus pa je trenutne sočasne pogovore o gradnji novega jedrskega bloka, o podaljšanju tako obstoječega jedrskega bloka kot o podaljšanju šoštanjske termoelektrarne ocenila kot nesmiselne. »Zgolj »več, več, več« denarja za stare energetske rešitve pomeni, da ne bo denarja za potrebne nove obnovljive vire in demokratizacijo energetskega sistema. Potrebovali bomo več vetrnic, a tudi o teh bi se morali drugače pogovarjati. Namesto da pridemo z nekim predlogom v lokalno skupnost, stopimo v lokalno skupnost z vprašanjem, kaj si lokalna skupnost sploh želi,« je bila neposredna dr. Živčič ter poudarila, da je treba delati v smeri pravičnega prehoda za ljudi in z ljudmi.