PRILOGE

Prihodnost usmerjena v sistemsko terapijo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

A v ozadju kampanje se je skrivalo pomembno sporočilo – vsaka koža potrebuje primerno zaščito, saj lahko pretirano izpostavljanje soncu pusti škodljive posledice za zdravje.

Izpostavljenost UV-žarkom je najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma, za katerim po podatkih nacionalnega registra raka vsako leto zboli več kot 600 oseb, letno pa se število obolelih poveča še za 2,5 odstotka, kar je največ med vsemi raki. Belci imamo skoraj dvajsetkrat večje tveganje za nastanek kožnega melanoma kot temnopolti. A če je bolezen odkrita pravočasno in zdravljeno multidisciplinarno, ima relativno dobro prognozo in danes že več kot 90 odstotkov bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi.

Sistemska terapija tudi za zgodnje stadije

Za postavitev diagnoze kožnega melanoma ni dovolj dermatoskopski pregled, treba je narediti še biopsijo prizadete kože, tkivo pa mora v celoti pregledati patolog. Če gre za neinvazivno obliko kožnega melanoma ali melanom in situ, zadostuje izrez kože z 2 do 5 milimetrov dodatnega, varnostnega roba zdrave kože ob tumorju. Pri invazivni obliki kožnega melanoma pa je treba preveriti še debelino in ulceracijo melanoma. »Zadnje novosti zdravljenja malignega melanoma prihajajo predvsem na račun pooperativne uspešne sistemske terapije bodisi z imunoterapijo oziroma zdravljenjem z zaviralci imunskih kontrolnih točk ali tarčno terapijo pri nosilcih BRAF mutacije – BRAF/MEK zaviralci,« pojasnjuje doc. dr. Tanja Mesti, dr.med., specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sistemsko zdravljenje mora biti skrbno načrtovano, pred začetkom je treba poleg obsega napredovane bolezni določiti še mutacijo BRAF in preveriti pridružene bolezni. Dopolnilno sistemsko zdravljenje vključuje imunoterapijo, to so anti-PD-1 monoklonska protitelesa pembrolizumab ali nivolumab, ali tarčna zdravila za bolnike s potrjeno mutacijo v genu BRAF. Ker so sistemska zdravila tako uspešna, so z njimi začeli zdraviti tudi zgodnejše stadije. »Na primer, če je prisoten globok melanom brez zasevkov v področnih bezgavkah, pa tudi že predoperativno, z namenom boljše odstranitve, manjšega operativnega posega in boljše sistemske kontrole.«

Pravilo ABDCE
Shutterstock

Biopsija namesto odstranitve vseh bezgavk

Ker invazivni melanom lahko zaseva po limfi v področne bezgavke, je treba pred načrtovanjem optimalnega zdravljenja preveriti bezgavke. V zadnjih letih se je uveljavila metoda biopsije prve drenažne bezgavke, ki jo pogosto svetujejo bolnikom, ki imajo melanom, debelejši kot 0,8 milimetra. »S pomočjo limfoscintigrafije z uporabo radioaktivne snovi se odkrije pravo bezgavčno ložo. Bezgavko lahko tudi med samim posegom odkrije kirurg s pomočjo ročne sonde ter modrega barvila,« opisuje poseg Mestijeva. Biopsija je ena najpomembnejših prognostičnih informacij, poda tudi natančno zamejitev bolezni. »Njena prednost je ciljano delovanje in ne odstranjevanje vseh bezgavk lože. Operativna izpraznitev bezgavčne lože se opravlja le še izjemoma, saj lahko povzroča zoprni limfedem – zatekanje zaradi zastoja limfe - in zato slabšo zmogljivost.« Varovalno bezgavko pošljejo v patohistološko preiskavo, s katero ugotovijo, ali so v bezgavki prisotne melanomske celice.

Več sistemskega zdravljenja za manj posegov

Glede na patohistološki stadij bolezni se po izrezu kože odločijo za nadaljnjo dopolnilno zdravljenje. »Postoperativno dopolnilno oziroma adjuvantno zdravljenje lahko zmanjša tveganje za ponovitev rakaste bolezni,« doda specialistka internistične onkologije. »Načeloma gre za ljudi, pri katerih je bil maligni melanom že odstranjen in so makroskopsko zdravi, vendar določeni dejavniki kažejo, da se pri njih lahko bolezen ponovi lokalno ali pride do razsoja.« Sistemsko zdravljenje lahko pri napredovalni podaljša življenje, zato se pričakuje še več novosti predvsem na področju sistemskega zdravljenja še pred morebitno novo operacijo. »Izjemno velik napredek je že dosežen s prihodom novih zdravil, kot je tarčna terapija in zaviralci imunskih kontrolnih točk. V prihodnosti pa lahko pričakujemo čim manj razsejane bolezni in čim več predoperativnega sistemskega zdravljenja, s katerim bomo dosegli še manjše kirurške posege ter večjo lokalno in sistemsko kontrolo, ki lahko vodi k ozdravitvi rakaste bolezni v celoti,« zaključi dr. Mestijeva.

Kako prepoznamo kožni melanom?

Pri večini oblik te bolezni je ključno zgodnje odkrivanje in zdravljenje. Kot sta pred leti v kampanji »10 minut za življenje« k samopregledovanju spodbujala nekdanji smučar Jure Košir in televizijska voditeljica Mojca Mavec: “Le nekaj minut na mesec ti lahko reši življenje”. Na telesu imamo približno 10 do 40 znamenj, zato vam pri pregledovanju kože doma lahko v pomoč angleška kratica ABCDE, pri čerem je A asimetrija v obliki znamenja, B so nepravilni robovi (borders), C neenakomerno zabarvanje (colour), D je diameter ali premer znamenja, večji od 6 milimetrov in E za dvigovanje nad raven okolne kože (elevation) oziroma razvoj lezije (evolution).

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?