Zaradi spremenjenega hormonskega stanja pred in med menopavzo nastanejo številne neprijetne težave, kar vpliva na kakovost življenja vsake ženske. »Sprememb v tem obdobju je veliko in zadevajo skoraj vsak organ v telesu, ki se na upad obeh hormonov po 40. letu lahko tudi zelo burno odzove,« v uvodu pojasni dr. med. Renata Završnik Mihič, spec. ginekologije in porodništva. »Težave se v grobem razdelijo na spremembe ciklusa, ki jih ženske opazijo najprej, denimo vmesne krvavitve ali podaljšane krvavitve, izostanki perila, krvavitve so lahko močnejše, boleče, tudi izčrpavajoče. Pojavijo se valunge in nočno potenje, kar je vzrok za nespečnost in slabo voljo,« ginekologinja našteva nekaj najpogostejših težav. Upad estrogena vpliva na spremembe v telesu in žile se brez pravega razloga razširijo, pojav spremljata še potenje in rdečica obraza. Tej neprijetni težavi pravimo valunga ali vročinski oblivi, ki se lahko pojavijo kadarkoli, povsem nepričakovano, še posebej v stresnih položajih. »Zaradi vseh teh simptomov se ženske počutijo izčrpane in nesposobne za vsakdanja redna opravila, težave imajo z zbranostjo, upadajo jim kognitivne funkcije, pesti jih sprememba kakovosti las, kože, nohtov in seveda tudi povečana telesna teža. Včasih je bilo opisanih 34 znakov menopavze, danes jih je že 55 in tabela se ves čas dopolnjuje. Tu so še psihološki simptomi, ki jih ne smemo pozabiti, kot so depresija, strah, negotovost, tudi agresija, jeza, nerazpoloženost in podobno.«

»Premor mesečnega ciklusa«

Leta 1816 si je francoski zdravnik Charles-Pierre-Louis de Gardanne prvi izmislil izraz menopavza. Beseda sicer izvira iz latinskega medicinskega izraza menopausis in je sestavljena iz grških besed meno, ki pomeni mesec, in pausis, ki pomeni premor. »Menopavza pomeni zadnja menstruacija v življenju ženske in se določi retrogradno, ko ženska že 12 mescev nima več menstruacije. V Sloveniji zadnja krvavitev nastopi med 48. in 55. letom, v povprečju je to nekje med 52. in 53. letom,« razloži dr. Renata Završnik Mihič. Kot zanimivost ginekologinja dodaja, da je bila še leta 1991 povprečna starost zadnje menstruacije 47,7 leta, leta 2012 pa že 52,2 leta. »Verjetno je to zaradi boljšega standarda in kakovosti življenja ženske, ki se boljše prehranjuje, obvladuje stres in poskrbi za redno telesno dejavnost. Pa tudi aktivnega življenja na splošno, saj danes ženska v teh letih šele polno zaživi in ne razmišlja o upokojitvi ali prenehanju aktivnega življenja.« Po besedah ginekologinje posebni pregledi za ženske v menopavzi niso nujni. »Razen rednih preventivnih pregledov in ginekološkega ultrazvoka. Za laboratorijske preglede in preventivne preglede je namenjena referenčna ambulanta pri splošnem zdravniku, ki ima za ta namen več modulov, med njimi je tudi preventivni pregled za osteoporozo in ugotavljanje kostne gostote.« Ženske si lahko samoplačniško preverijo hormonski status v krvi, ki pa ga ne potrebujejo za predpis hormonske nadomestne terapije, dodaja ginekologinja.

Tehtnica bo pokazala več

V menopavznem obdobju pogosto začne rasti tudi številka na tehtnici. »Več kot polovica žensk v menopavzi v povprečju pridobi 4,5 kilograma. Študije so pokazale, da se med menopavzo oksidacija maščob zmanjša za več kot 30 odstotkov. Dejavniki, povezani s povečanjem telesne mase, so upočasnjen bazalni metabolizem, nihanje hormonov, izguba mišične mase, težave s spanjem, zmanjšanje estrogena in progesterona ter slabša poraba kalorij. In tako se mišični tonus, izgubljen zaradi zmanjšane proizvodnje hormonov, pogosto nadomesti z oblogami maščobnega tkiva,« pojasnjuje dr. Renata Završnik Mihič. Ker porabimo manj energije za osnovno delovanje telesa, je v telesu ostane več, in če je ne porabimo s telesno dejavnostjo ali če ne pazimo na primeren vnos hrane, začne telesna teža naraščati. »Svojo vlogo igrajo tudi genetika, pomanjkanje spanja in sedeči življenjski slog. To je lahko začarani krog. Izgubljamo mišični tonus in kopičimo več maščobe, saj se naš metabolizem upočasnjuje, kar pripomore k večjemu pridobivanju teže.« Temu se lahko izognemo, če spremenimo svoj življenjski slog. Redna telesna dejavnost dokazano blaži težave in preprečuje neželene pojave menopavze, poleg tega pa tudi ščiti pred boleznimi srca, osteoporozo in nastankom rakavih obolenj.