Pred skoraj 30 leti sem bil prvič v Londonu in takoj sem vedel, da bo to »moje mesto«. Kakšno leto prej sem bil v New Yorku, ki me je vrgel iz tira zaradi veličastne arhitekture, velikosti mesta, znamenitih bulvarjev, odbitih posameznikov, raznolike kulture, tako imenovanega talilnega lonca, rumenih taksijev, pompoznosti. New York se mi je zdel nekakšen podaljšek Evrope, Washington je bil že vse preveč ameriški. V Londonu pa sem se počutil kot v evropskem New Yorku. Z veliko prednostjo: da je le dve uri vožnje stran z letalom. V marsičem sta si mesti podobni, a vendarle je London pač bolj evropski, sam pa sem skozi leta in potovanja spoznal, da mi je najbliže Evropa, čeravno mi je pred leti pod kožo denimo zlezel Maroko, a to je drug svet in druga zgodba.
Narava v mestu
Ob prvem obisku, ko smo s študentskimi vrstniki spoznavali britanske medije, med drugim smo obiskali znameniti BBC in bili iz sebe zaradi te znamenite javne medijske institucije, sem si vtisnil v spomin potepanje po Holland Parku, kjer je med drugim čudovit japonski vrt, kakršne imajo v Kjotu. V kinu blizu parka so vrteli Leighov film Skrivnosti in laži, ki me je prav tako osupnil. Ko sem čakal v vrsti za vstopnice, sem v kotu čakalnice opazil Nicka Cava in PJ Harvey. V Londonu ni težko naleteti na zvezdnike, medtem ko je v New Yorku to skoraj nemogoče. Vedno, ko se vračam v London, grem na sprehod v Holland Park, v bližnji kino in še v druge znamenite parke: Kensington Gardens, kjer je med drugim izvrstna galerija Serpentine, pa Hyde Park in Regent’s Park. Čeprav je London prestolnica betona, ima vseeno zelo veliko narave in to je najboljša kombinacija za življenje v mestu. Ne glede na to, kje v Londonu živiš, povsod si blizu narave.
Moje zadnje odkritje narave v Londonu je soseska Hampstead Heat, štiri postaje z metrojem stran od Camdna. Prostran park s površinami za piknike, dolge sprehode in tek. Posebnost Hampstead Heata so manjša jezera, kjer imajo urejena kopališča za ženske in za moške, stara tradicija pač. Ob naslednjem obisku Londona, upam, da še letos, mi ne smeta uiti obmorsko mesto Brighton (dobro uro z vlakom iz Londona) in pečina Seven Sisters v vzhodnem Sussexu, ki ponuja čudovite poglede na obalo. To območje je zaradi naravnih lepot pogosto prizorišče snemanj filmov in nadaljevank.
Izbruhi umetnosti in arhitekture
Ko se odločam za potepe po Londonu, je vedno razlog tudi - kultura. London ima nepregledno množico muzejev, galerij, gledališč, kinodvoran. Moj prvi izbor je vedno muzej Victoria & Albert, ki ima ob bogati stalni zbirki oblačil, predmetov z vsega sveta tudi res fascinantne revije modnih oblikovalcev in modnih ikon. Ena takšnih je bila pred leti razstava Alexandra McQueena, ki so jo dvakrat podaljšali, saj je bilo zanimanje zanjo velikansko. Zapomnil sem si tudi razstave Yohyija Yamamota, Cristobala Balenciage, Givenchyja … Za vpogled v najnovejše iz sodobne umetnosti je vedno na seznamu galerija Tate Modern. Skozi leta obiskovanja Londona pa je stalnica tudi kulturni center Barbican. Prvovrstno kulturno središče z najboljšimi razstavami na svetu (Banksy, Basquiat …), filmskimi dvoranami, prijetnim umetniškim ozračjem, kjer ljudje kakovostno preživljajo prosti čas ob branju knjig, pomenkovanju o kulturi, pogosto pa tja starši pripeljejo tudi otroke, med drugim je v centru zanje urejeno kotalkališče. Barbican center je tudi »kriv«, da sem vzljubil brutalizem v arhitekturi; ta center je namreč zelo nazoren primer arhitekturnega brutalizma.
Hedonizem vseh oblik
Če kje, potem se lahko v Londonu razvajaš na vse mogoče načine. Barov in restavracij mrgoli vsepovsod, meni so najljubši lokali v Sohu (Rupert Street Bar) in Shoreditchu. Se ve, da je treba v Londonu nujno v angleške pube, kjer med drugim marsikje strežejo najboljše angleške zajtrke (english breakfast s toasti, popečeno slanino, mini pečenicami in krvavicami, sladkim fižolom) ali »fish & chips« (bela riba s pomfritom). Glavna razloga za pub pa sta seveda pivo in dobra družba. V Sohu grem najraje v pub Duke of Wellington, jem pa najpogosteje v azijskih restavracijah, recimo v Wagamami, še raje pa v Busabi. To sta verigi restavracij, kar pomeni, da nanje naletiš v skoraj vsaki četrti v Londonu. Ko se dobro naješ in spiješ vrček piva ali dva, je primeren trenutek za poležavanje v enem od parkov, kjer brez zadržkov poležavaš na travi tudi več ur. Zvečer v mestu, recimo v Sohu, mrgoli ljudi, željnih nočne zabave v pubih (ti se sicer ob polnoči zaprejo), nočnih lokalih z glasno glasbo in diskotekah. Ob petkih in sobotah se pred njimi vijejo kolone (precej okajenih) mladih, tako da to ni več zame. Nočni lokal v Sohu z nekaj gin toniki povsem zadošča. Metroji med vikendi vozijo malodane ves čas, če pa ti zadnji uide, so še vedno rešitev znameniti črni taksiji.
Lani februarja, tik pred izbruhom epidemije covida-19 v Evropi, sem zadnjič obiskal London in to mesto bo najverjetneje spet prvo med tistimi, kamor se bom šel potepat, ko se bo epidemija umirila.
Razkošje mode
Brez mode v Londonu pač ne gre. Desetletja nazaj je divja in drzna londonska ulična moda šokirala marsikaterega obiskovalca, zdaj je šokov precej manj, ne nazadnje smo tudi v Sloveniji modno nekoliko bolj ozaveščeni. Globalizacija pač naredi svoje. Poleg razvpitega Harrodsa in Selfridgesa, dveh luksuznih modnih nakupovalnih centrov, je priljubljena destinacija za nakupe Oxford Street, kjer domujejo tudi modni nizkocenovniki Zara, H&M, Uniqlo, Pull & Bear, ob njih pa še Diesel, G-Star … Ulici z veliko unikatnih modnih trgovin sta še Bond Street in Sloane Street, sam pa se najraje med modnimi trgovinami sukam v Covent Gardnu, kjer je med drugimi tudi trendovska londonska znamka oblačil za moške in ženske All Saints.
Več slik si poglejte v galeriji.
Še več zanimivih vsebin si preberite v novi številki H.I.M.
Prenos BREZPLAČEN!
Še več zanimivih vsebin si preberite v novi številki H.I.M.
Prenos BREZPLAČEN!
