Leta 2010 je umor Elize Samudio pristal na naslovnicah po vsej Braziliji. 25-letnica je izginila skupaj s svojim mladim sinom, v tistem času se je dobivala z nogometnim vratarjem Brunom Fernandesom de Souzo. Vse to se je zgodilo le leto dni po tem, ko je novinarjem in policiji prijavila njegovo nasilno obnašanje.
Ta zgodba je podrobneje raziskana v novem dokumentarcu na Netflixu z naslovom "The Invisible Victim: The Case of Eliza Samudio".
Glavni osumljenec je bil otrokov oče Bruno, ki je bil takrat vratar in kapetan brazilske profesionalne nogometne ekipe Flamengo iz Ria de Janeira. Samudio je hodila z Brunom in pričakovala njegovega otroka, ne da bi vedela, da je poročen z drugo žensko. Potem ko se je oglasila z obtožbami o njegovem nasilju, je Bruno zanikal njuno zvezo in naslednje leto je Eliza izginila.
Kot je pokazala preiskava, je bilo v zadevo vpletenih več oseb, povezanih z Brunom, predstavljeni podatki s sojenja pa so šokirali javnost.
26. junija 2010 je civilna policija Minas Geraisa Fernandesa razglasila za osumljenca, povezanega z njenim izginotjem. 6. julija 2010 je Fernandesov 17-letni bratranec trdil, da je Samudio udaril s kopitom pištole. Trdil je še, da so jo nezavestno odpeljali v Minas Gerais, kjer so jo preprodajalci mamil po ukazu vratarja razkosali in dali rotvajlerjem. Kosti in ostanke ženske so nato zalili z betonom. Te različice smrti policija sprva ni potrdila.
V celotni zgodbi je sodeloval tudi Brunov prijatelj Luiz Henrique Romão, znan kot Macarrão, in še sedem ljudi.
Vendar sta se Luiz in Bruno leta 2010 predala policiji, nato se je začelo sojenje, ki se je vleklo vse do leta 2017.
Bruno je bil na koncu obsojen na 20 let in 9 mesecev zapora, njegov prijatelj Luiz pa na 15 let.
Otrok, ki ga je Eliza rodila, deček neznanega imena, je izginil hkrati z Elizo, našli so ga v eni od favel. Daanne Rodrigues do Carmo Souza, Brunova žena, je bila osumljena, da ga je pustila tam, zato je tudi sama pristala v preiskavi. V času ugrabitve je bil otrok star štiri leta in Bruno je svojo ženo prisilil, da je pojasnjevala, da gre za njihovega posvojenega bratranca.
V dokumentarnem filmu Elizina mama, ki še vedno išče truplo svoje hčerke, spregovori o primeru, zakaj je sojenje trajalo sedem let in o drugih bolečih podrobnostih.
