Gasilska regija Pomurje je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije (GZS) ter Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) organizirala drugi pomurski gasilski simpozij, ki nosi ime Eöryjevi dnevi in je posvečen Ernestu Eöryju, enemu najzaslužnejših slovenskih gasilcev. Dvodnevni gasilski simpozij z mednarodno udeležbo, ki je potekal v hotelu Radin v Radencih, je bil namenjen predvsem pomurskim gasilcem - pa tudi vabljenim gostom in zainteresirani javnosti.
Častni pokrovitelj dogodka je bil minister za obrambo Borut Sajovic, ki je ob odprtju izpostavil odprtost in prostranost pomurske ravnice ter duh in prisotnost Ernesta Eöryja, ki sta po njegovem mnenju še kako živa. "Poglejte to imenitno zgodbo, ki združuje več kot 23 tisoč ljudi v 236 društvih iz 21 gasilskih zvez. Kakšna sila in moč je to, ko se povežete in združite. Gasilci se namreč povezujemo, se združujemo - in to šteje." Dodal je še, da se morajo vsi v sistemu zaščite in reševanja nadalje truditi za napredek in izboljšave. "Skupaj smo veliko dosegli. Imamo sodobno tehniko, še bolj kot tehnika pa so pomembni pripadniki gasilskih enot, zato je pomembno izobraževanje, sodelovanje, poznavanje drug drugega in povezovanje, kar počnemo tudi s tem simpozijem. Veseli me, da so z nami tudi predstavniki sosednjih držav, ki nam priznavajo, da smo kot država izjemno tehnično opremljeni, visoko izobraženi, številčni in motiviran," je še sklenil minister Borut Sajovic.
31 odstotkov Slovencev aktivno sodeluje pri izvajanju nalog sistema zaščite in reševanja
Janko Cerkvenik, predsednik GZS, je izpostavil vlogo gasilskih regij. "Gasilska regija je nekako podaljšana roka krovne gasilske organizacije. Povedati moram, da delamo z roko v roki, morebitne težave pa rešujemo na primeren način." Cerkvenik je spregovoril še o prizadevanjih države in GZS, da bi vse regije dobile pravno obliko. Kot je izpostavil, krovna gasilska organizacija ne prepoveduje in ne ovira ustanovitev teh pravnih oseb, vendar pa morajo te najti svoj namen in cilj, še bolj pomembno pa je financiranje takšnih regij. "S sredstvi, ki jih dobimo iz URSZR, pomagamo, v prihodnje pa bo treba stakniti glave, tudi v lokalnih skupnostih in gasilskih zvezah, ki bodo ne nazadnje članice te pravne osebe. To zagotovo znamo in zmoremo."
Leon Behin, generalni direktor URSZR, je povedal, da je slovenski sistem zaščite in reševanja lahko ponosen na vse svoje pripadnike, saj mu daje ravno ta skupek različnih oseb, znanj in pripadnosti unikatno noto v Evropi, predvsem pa je zaradi tega tako uspešen. "Ključ do uspeha temelji na odličnem delu lokalne skupnosti, na povezovanju z lokalno skupnostjo. Po zadnjih podatkih javnih anket namreč kar 31 odstotkov Slovencev aktivno sodeluje pri izvajanju nalog sistema zaščite in reševanje. Če rečemo, da ima vsak posameznik levo in desno roko, lahko pomagamo kar 93 odstotkom prebivalcev - in tega nima nihče drug," tako Behin, ki je dodal, da je to hkrati tudi odgovornost in izziv. Nesreče namreč ne počivajo, so čedalje daljše, pogostejše in nekonvencionalne, prav tako ne poznajo meja in letnega časa. "Naša odgovornost je, da v sistemu dokončamo reformo, ki je, kot vidimo po nekaj letih, uspešna, primerna, predvsem pa je bila pravočasna. Izobraziti moramo ljudi, jim dati opremo, standardizirati nekatere postopke. Ob gasilcih, ki jih imamo, torej ob tej najbolj številčni in najbolj izobraženi sili v sistemu zaščite in reševanja, sem prepričan, da bomo tudi uspešni in bomo zastavljeni cilj dosegli."
Med drugim so v gasilskem domu predstavili sistema zaščite in reševanja Mestne občine Murska Sobota in Gasilske zveze Murska Sobota ter organiziranost delovanja izpostave URSZR Murska Sobota. Prvič je na simpoziju sodelovala regijska častna gasilska četa, ustanovljena konec lanskega leta, ima pa poseben status in vlogo pri pomembnih regijskih prireditvah, svečanostih, pogrebih in drugih dogodkih, ki predstavljajo oziroma bodo predstavljali regijo.
