Blagovna znamka tri srca le še za Radensko, ne pa za turizem?

Blagovna znamka Radenska tri srca sodi med najstarejše v Sloveniji, zaradi dobre prepoznavnosti na trgu so jo uporabljali v logotipu celotne Radenske in v logotipih vseh njenih družb. Zasidranost znamke je tudi v lokalnem okolju močna in večstranska, zato je nedaven začasen umik src iz zdraviliškega kompleksa vznemiril občane. Srčke naj bi umaknili, ker se dogovarjajo, kako jih bodo uporabljali naprej, in naj jih ne bi več v povezavi z zdravilnostjo vode.

Kdo lahko komunicira srca in kako

Večja sprememba se je zgodila leta 2000, ko je njen večinski lastnik postala Pivovarna Laško, Radenska pa v njenem portfelju vodilni proizvajalec naravnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. Pet let kasneje je pivovarna prodala zdraviliški del Radenske, leta 2015 pa tudi segment pijač. Radenska je tako po 146 letih prešla v tuje, češke roke. Kljub ločitvi sta do nedavnega oba segmenta ostala tesno povezana z izviri mineralne in termalne vode ter simbolom treh src, čeprav je ta blagovna znamka družbe Radenska. Kako bo v prihodnje, še ni znano. "Radenska je vse od svojih začetkov tesno povezana s krajem in lokalno skupnostjo. Tako ostaja tudi danes. Potem ko je nekoč eno podjetje zajemalo zdraviliško dejavnost in polnjenje mineralnih voda, danes samo slednje. Vprašanje uporabe blagovne znamke treh src se po dolgih letih aktivno rešuje in v Radenski si prizadevamo za epilog, ki bo sprejemljiv za oboje, Zdravilišče Radenci in Radensko. Kakšen pa ta bo, bo treba še počakati," je pojasnila Alenka Dujanovič iz Radenske Adriatic. Da se z Radensko dogovarjajo o obliki sodelovanja, je povedala tudi Ana Praprotnik iz Save Turizma. "Usmeritev je, da se tri srca v sklopu zdravilnosti vode ne bi uporabljala, glede na to, da pa mi v Zdravilišču Radenci tri srca vedno uporabljamo v kombinaciji z zdravilnimi učinki, sedaj skupaj iščemo opcije komunikacije teh znakov. Cilj je, da skupaj najdemo opcijo, ki bo na trgu ustrezno komunicirala in privabljala ter navduševala goste v Zdravilišču Radenci, kot to počnemo že skoraj 140 let," je razložila.

Kako je nastajal zdraviliški park

Nekoč neznano majhno naselje, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1436 pod imenom Radein, je širšo prepoznavnost dobilo v 19. stoletju. Zahvala za to gre Karlu Friderichu Hennu, mlademu študentu medicine, ki se je leta 1833 ustavil v tem kraju ob Muri in prisluhnil nenavadnim zvokom, ki so jih prebivalci takrat pripisovali coprnicam, ki da se "štimajo za ples" in v kotlu pod vrelcem kuhajo cmoke, s katerimi potolčejo njive tukajšnjih kmetov. Močvirju podoben travnik je takrat vzel pod drobnogled in ugotovil, da gre za območje, na katerem izvira voda, bogata z minerali. Čez dobra tri desetletja, leta 1865, se je kot izkušen zdravnik in strokovnjak za balneologijo - vedo o zdravilnih vodah ali zdravilnem blatu - vrnil v te kraje, odkupil zemljišča in začel iskati glavno žilo vrelca mineralne vode. Štiri leta kasneje je iz globin prvič pritekla čista slatina, s katero so v enem letu napolnili že 37.000 glinenih posod. Njihovo število je samo še raslo, k temu pa sta prispevali tako kakovost vode kot učinkovita reklama. Henn je nad vrelcem v Radencih najprej postavil okrogel zbiralnik vode, nato pa še dve stavbi: Anin in Karlov dom, v katerih so bili stanovanja, gostišče in skladišče. Zidati je začel poznejša Zdraviliški in Kopališki dom. V njegovem času je začel nastajati tudi zdraviliški park, žal pa mu je bolezen onemogočila uresničitev sanj o zdravilišču. Po njegovi smrti leta 1877 je njegove načrte uspešno nadaljeval najmlajši sin Roman, ki je leta 1882 odprl prvi zdraviliški objekt z enajstimi kopalnimi kabinami in dvanajstimi sobami za goste. Prvo leto so sprejeli 79 gostov, šest let kasneje pa že 200. Razvoj zdravilišča in celotnega kraja je pospešila leta 1890 zgrajena železnica Gornja Radgona-Ljutomer.

Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, hkrati se je večala zdraviliška dejavnost. Po vojni pa sta se zdraviliška in slatinska dejavnost ločili. Zdravilišče je prešlo v družbeno last - najprej pod ministrstvo za zdravstvo, nato pod ministrstvo za trgovino in preskrbo. Ponovno sta se dejavnosti združili leta 1960 pod vodstvom Boga Verdeva, ki je pridobil celotnemu podjetju status zdravstvenega zavoda. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte. Danes sta polnilnica mineralne vode in zdravilišče spet ločena, vsak ima svojega lastnika, ki vodita svojo zgodbo.

Marketing pomemben za razvoj

Za razvoj je bil pomemben tudi močan marketing, za kar je posebej poskrbel zagrebški zdravnik Ante Šarić, ki je v Radence prišel v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja in se poročil z vdovo Vilmo Höhn. Šarić naj bi se zavedal, da v sodobnem tržnem svetu "kakovost storitev in blaga sama po sebi ne zadostuje, ampak jo je treba podpreti z učinkovito reklamo, ter je zato oglaševanju po časopisih in na plakatih namenil za tedanje čase zavidljive vsote", je zapisal Kajetan Kovič v monografiji Zgodba o Radenski, ki je izšla ob 130-letnici Radenske. Osnutke etiket naj bi izdelal slikar Milko Bambič iz Trsta, število src na etiketi pa je bilo odvisno od vrelca slatine (mineralne vode) - zdravilni vrelec je imel tri srca, kraljevi dve in Gizelin eno rdeče srce. Te etikete so se ohranile do konca druge svetovne vojne.

Leta 1954 je takratno podjetje Zdravilišče Radenska Slatina dalo izdelati nove etikete za slatino in jih pri patentnem zavodu registriralo in zaščitilo. Pri tem je uporabilo posamezne oglaševalske elemente, ki so bili že več desetletij značilni za mineralne vode. Bistveni so ostali tri rdeča srca, napis Radenska v originalnem slogu, palček kot podzemeljski gospodar in zaščitnik vrelcev, medalje kot stara priznanja kakovosti mineralne vode ter idealiziran vrelec. O pomenu treh src krožijo številne zgodbe. Govorilo se je, da tri srca predstavljajo tri Vilmine otroke: Josefa, Rudolfa in Viljemino. Po drugi razlagi pa naj bi tri srca pomenila tri konstitutivne narode Kraljevine SHS (Srbe, Hrvate in Slovence).