"Samoplačniška zdravljenja, ki so se v zadnjih letih izkazala za zlato jamo, so precej natančen odsev vrst v javnem sistemu. Izplačajo se na področjih, kjer se bolnikov polasti črn obup, ko se skušajo z napotnico naročiti. Hkrati je bilo vseskozi jasno, da zasebniki pod svojo streho bolnikom ne bodo ponujali vseh storitev, ki jih opravljajo javne bolnišnice. Zdravljenja, s katerimi izvajalec tvega izgubo, bi v profitno naravnanem delu zdravstva iskali zaman. Prav tako nekatere najzahtevnejše terapije in diagnostične postopke.
Belo napotnico, ki so jo začeli v zdravstvu uporabljati leta 2015, so ob uvajanju predstavljali kot rešitev za omenjeni razkorak. Hkrati je bila odgovor na odločbo ustavnega sodišča, ki je pri napotitvah zrušila zid med zasebnim in javnim zdravstvom. Na instrument so sicer že od začetka leteli pomisleki, da bo legaliziral preskakovanje čakalnih vrst. Skrbi niso bile iz trte izvite. Že pred uvajanjem bele napotnice so se samoplačniške storitve izkazale za vstopnico do hitrejše obravnave v javni mreži, ki ni bila zgolj posledica hitrejše diagnoze. Bolnike so pri zasebnikih in v javnih bolnišnicah pogosto obravnavali eni in isti ljudje.
Desetletje kasneje je očitno, da navodil o beli napotnici marsikje niso pozorno brali. Kako razširjene so, po dostopnih podatkih ne spremljajo nikjer. /.../ Stiske ljudi, ki po zdravljenjih pri zasebnikih obtičijo brez potrebne dodatne diagnostike, niso le njihov osebni problem. Nered pri prehajanju bolnikov iz zasebnega v javno so oblasti dopuščale iz mandata v mandat. Dogajanje pri belih napotnicah je skupaj z obvodi okrog instrumenta še eden v vrsti dokazov, kako nujno bi bilo pozorno bedenje nad uvajanjem sprememb v zdravstvu."
