(POGLEDI) Bidnova podnebna priložnost v Latinski Ameriki

Odnosi med Združenimi državami in večino držav Latinske Amerike se obnavljajo, potem ko so v času nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa dosegli dno. Toda medtem ko se uprava predsednika Joeja Bidna osredotoča na srednjeameriško migracijsko krizo, ne sme zamuditi priložnosti za nujne podnebne ukrepe, s katerimi bi pomagala regiji, da si po pandemiji opomore.

Zaradi velikega gospodarskega kolapsa Latinske Amerike leta 2020 – padec BDP za 7,4 odstotka je bil največji v katerikoli regiji - večina njenih voditeljev ni veliko razmišljala o podnebnih spremembah. Argentina, Mehika in Peru niso namenile niti dolarja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka, ugotavlja Oxford University Economic Recovery Project. Namesto tega so ogromne vsote namenjene industriji fosilnih goriv. Latinska Amerika zdaj teži k okrevanju in pomembno je, da vlade v celotni regiji uskladijo svoje strategije obnove v skladu s svojimi zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma. ZDA bi ji lahko pri tem pomagale.

Da bi globalno segrevanje v tem stoletju omejili na manj kot 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, morajo države Latinske Amerike skupaj s preostalim svetom do leta 2030 prepoloviti emisije toplogrednih plinov in do leta 2050 doseči stopnjo neto nič. Latinskoameriški sektor obnovljivih virov hitro raste, pospeševanje zelenega prehoda pa bi spodbudilo tudi gospodarsko okrevanje. Ekonomisti pravijo, da bi lahko regija do leta 2030 pritegnila 432 milijard dolarjev naložb v obnovljive vire energije brez hidroelektrarn. S tem bi tudi prihranila milijarde pri uvozu nafte in plina, močno povezanih z onesnaženim zrakom, ter izdatkih za zdravstvo.

A zasebna in državna energetska podjetja, ki se zavzemajo za proizvodnjo nafte in plina, ostajajo zelo vplivna – tako kaže velik delež sredstev za spodbude v Argentini, Kolumbiji in Mehiki. Nasprotno pa strogi državni proračuni namenijo malo denarja za električne avtobuse ali polnilnice. S poudarkom na obnovljivi energiji v Latinski Ameriki bi lahko ZDA močno spremenile energetsko sliko celotne regije. Regionalni voditelji ob tem priznavajo, da je sodelovanje pri podnebnih spremembah dober način krepitev vezi z Bidnovo upravo. Predsednika Alberto Fernández iz Argentine in Iván Duque iz Kolumbije ter čilska ministrica za okolje Carolina Schmidt so se se že pogovarjali z Bidnovim posebnim odposlancem za podnebje Johnom Kerryjem.

V nasprotju z ZDA podnebne spremembe v Latinski Ameriki niso strankarsko vprašanje, saj ankete jasno kažejo, da jih 90 odstotkov državljanov vidi kot resno grožnjo.

S krepitvijo obnovljivih virov energije v Latinski Ameriki bi lahko ZDA razširile svoje sodelovanje v enem najbolj dinamičnih delov sveta. DFC trenutno zaseda peto mesto pri financiranju obnovljivih virov energije v Latinski Ameriki, za španskim Banco Santander in nemško razvojno banko KfW. Italijanski Enel, britanski Actis in brazilska Omega so največji operaterji vetra in sonca v regiji, na sedmem mestu je ameriški AES. Kitajska je prevladujoči dobavitelj sončne tehnologije v regiji, dva največja dobavitelja vetrnih turbin pa sta evropska.

Bidnova uprava to priložnost priznava. V izvršnih ukazih je Biden boj proti podnebnim spremembam opredelil kot bistveni del ameriške zunanje politike in nacionalne varnosti ter obljubil mednarodno sodelovanje za usmerjanje kapitala k čisti energiji in proč od fosilnih goriv, ​​zlasti v državah v razvoju.

Spodbudno je, da sta dva visoka uradnika ameriške administracije nedavno obiskala Južno Ameriko prav s podnebnimi in okoljskimi vprašanji, ki naj bi bila med ključnimi temami razprave.

Brez podpore vodilnih zaveznikov, kot so ZDA, se bo Latinska Amerika borila za čisti energetski prehod, še posebno ob podpiranju svoje naftne in plinske industrije. Namesto tega bi z ameriškimi spodbudami in diplomatskim sodelovanjem lahko pospešili zeleno preobrazbo, ki Latinski Ameriki in ZDA ponuja veliko socialnih in gospodarskih priložnosti.