(POGLED) Svoboda pod tančico

Konec oktobra so izbruhnile nove polemike o hidžabu, naglavni ruti, ki jo nosijo muslimanke. Ironično je, da je bila povod zanje kampanja proti diskriminaciji, ki jo je sprožil Svet Evrope z objavo kratkega videospota, sestavljenega iz serije fotografij, raztrganih na pol. Ne eni polovici vsake od fotografij je bilo videti žensko s hidžabom, na drugi spet isto žensko, vendar brez tega naglavnega pokrivala. Na koncu videospota se prikaže besedilo "Lepota se skriva v raznolikosti, hidžab pomeni svobodo", ki mu sledita ključnika #celebratediversity in #JOYinHIJAB.

Videospot je v Franciji povzročil veliko razburjenje. Glasnik vlade Gabriel Attal je po navedbah časnika Financial Times izjavil, da "verske svobode ne bi smeli zamenjevati z de facto promocijo tega verskega simbola". Attal je nošenje hidžaba označil za "identitarno" stališče, ki je "v nasprotju s svobodo mišljenja, vesti in veroizpovedi, ki jo zagovarja Francija". Sarah El Hairy, francoska ministrica za mladino in šport, se je odločno izrekla proti videospotu in si prilastila zasluge za odločitev Sveta Evrope, da ga vendarle umakne. Kampanjo so kritizirali tudi desničarski politiki, kot sta Marine le Pen in Michel Barnier, ter ugledni televizijski komentatorji.

Francija ni edina evropska država, v kateri je nošenje hidžaba prepovedano. Muslimanske manjšine so postale zaradi pritoka muslimanskih priseljencev v Evropo in nevarnosti, ki jo pomenijo nasilne islamistične skupine, tarča sovražnosti in diskriminacije, hidžab pa je postal vizualni simbol teh napetosti. V kar devetih državah od 27 držav članic EU je zakrivanje obraza s tančicami na tak ali drugačen način z zakonom prepovedano. Zakonske predloge za omejitev nošenja hidžaba obravnavajo v še petih državah. V državah, v katerih prepoved na državni ravni ne obstaja, so v posameznih regijah sprejeli neodvisno odločitev, da prepovedo naglavna pokrivala. V samo šestih članicah EU (Hrvaška, Portugalska, Poljska, Ciper, Grčija in Romunija) sploh še ni bilo javne razprave o prepovedi hidžabov.

Zagovorniki prepovedi navajajo celo vrsto različnih stališč. Mnogi liberalni politiki, prepričani zagovorniki sekularne države, imajo vero za zasebno stvar, ki je ne bi smeli živeti v javnosti. Nekateri feministi vidijo v naglavni ruti simbol patriarhata ali verskega zatiranja žensk. Toda med najbolj gorečimi zagovorniki prepovedi hidžaba so populistični, desničarski politiki, ki svojo ksenofobijo preračunljivo skrivajo za argumenti, ki so ideološko bolj privlačni.

Ob vsem tem razglabljanju pa je le malo pozornosti namenjene mnenju muslimank. Sociologi so že pred časom napovedali, da bo modernizacija prinesla upad vernosti in s tem tudi manjšo uporabo verskih simbolov, kot je na primer hidžab. Ta napoved se nanaša tako na krščanske kot na muslimanske družbe. In z vse večjo modernizacijo se uporaba naglavnih rut zmanjšuje.

Toda obstaja ključni odtenek v interakciji med predhodnimi ravnmi vernosti in modernizacijo. Tako se na primer pri zelo vernih muslimankah verjetnost uporabe hidžaba povečuje v skladu s tem, kako pogosto se udeležujejo modernega družbenega življenja, zlasti če gre za mlade, izobražene in samske ženske. In kaže, da to ne velja samo za pretežno muslimanske države, ampak tudi za tiste, kjer so muslimani v manjšini, tako kot na primer v Belgiji. Pogosteje ko se muslimanke, ki se opredeljujejo kot globoko verne, družijo z Belgijci, večja je verjetnost, da nosijo hidžab. Ta trend je mogoče opaziti tudi v državah, kjer je vernost še vedno visoka. V Indoneziji so na primer opazili, da se število žensk, ki nosijo hidžab, povečuje vzporedno z razvojem države.

Najnovejše študije so pokazale, da večina žensk hidžaba ne nosi zaradi pritiskov družine ali skupnosti. Praksa je bolj razširjena med zelo vernimi ženskami, ki so zaradi svojega zaposlitvenega statusa, izobrazbe, prihodkov in politične aktivnosti bolje kljubujejo pritiskom svojih družin.

Zakrivanje obraza očitno ni samo izraz vernosti, ampak tudi strateška odločitev. Verne ženske pogosto nosijo hidžab, da bi nekako povezale svoje življenje zunaj doma z družbenimi normami svoje skupnosti. Z nošenjem hidžaba svojim skupnostim zagotavljajo, da njihovega sodelovanja v "nevarnejšem" sekularnem življenju zunaj njihovih domov ne bi smeli interpretirati kot priložnost za vedenje, ki je v nasprotju z njihovimi verskimi normami. Hidžab torej nakazuje na neomajno pobožnost res vernih žensk pri soočanju z nevarnostmi modernizacije za njihov ugled.

Vsega, kar se skriva za tančico, se res ne bi smeli bati. Geslo Sveta Evrope ni prav daleč od resnice, kar je morda presenetljivo. Hidžab ženskam nedvomno zagotavlja več svobode, kot bi jim je prinesla njegova prepoved.

* Diego Gambetta, vodja katedre za družbene vede na kolidžu Collegio Carlo Alberto v Torinu in zaslužni profesor na kolidžu Nuffield pri Univerzi Oxford, in Ozan Aksoy, profesor družbenih ved pri Inštitutu za družbene raziskave pri Univerzitetnem kolidžu v Londonu​