Ko sem leta 2004 kot novoprišlek v metropolo občudujoče raziskoval njene ikonske zaklade in spomenike, sem med najbolj imenitne nemudoma uvrstil obeležje na prometnici Park Lane, znani tudi kot vzhodni rob Hyde Parka ali njegova meja z Mayfairom, najbolj prestižno četrtjo Londona. Spomenik živalim žrtvam vojn je bil takrat povsem nov. Vsaka misel, ki se je utrnila v povezavi s tem spomenikom, me je navdajala z instinktivnim sklepom, polnim ponosa: "Oh, kako zelo spoštljivo in civilizirano. Bolj kulturno, bolj moralno in bolj pošteno sploh ne gre. Zdaj pripadam Londonu, bleščečemu simbolu razumevanja in demokracije - kakšno olajšanje! In kako zelo gentlemansko!" Za nameček se je prav v tistem času poročalo o grozodejstvih talibanov, ki so se v Afganistanu barbarsko znašali nad spomeniki svetovne kulturne dediščine.
Pred tednoma je v Angliji kot prvi v novi nanizanki padel kip Edwarda Colstona, znanega trgovca s sužnji na prelomu v 18. stoletje. To se je zgodilo v Bristolu, ki med Britanci velja za nedotakljivega, kajti delež visokoizobraženega prebivalstva je v desetem največjem mestu občutno višji kot kjerkoli drugje na Otoku. Drži pa tudi, da je v nasprotju z drugimi velikimi britanskimi mesti delež temnopoltih Bristolčanov v primerjavi s someščani azijskega porekla večji.
Protesti proti rasnim razlikam, prevzeti iz ZDA pod sloganom "Black Lives Matter" (Življenja temnopoltih veljajo), so z zrušitvijo Colstona in njegovim padcem v bližnji kanal politični in kulturni ogenj, ki je pred petimi leti zajel Veliko Britanijo, okrepili do nevarnega roba. Dan kasneje je bil, prav tako v Bristolu, poškodovan spomenik jamajškemu pesniku Alfredu Fagonu. Takoj za tem je na vrsto prišel spomenik največjemu Britancu minulega stoletja Winstonu Churchillu. Skoraj štirimetrski kip predstavlja slavnega državnika, ki s posebnega mesta na robu Parlamentarnega trga občuduje Big Ben. Zdaj je ta popackan z grafitom, ki zmagovalnega britanskega vodjo v času druge svetovne vojne označuje kot rasista. Računajoč, da bo spomeniško dramo omilil, je laburistični londonski župan Sadiq Khan nedotakljivega Winstona Churchilla zadelal v zaščitno škatlo. Enako kot spomenika Nelsonu Mandeli in Mahatmi Gandiju, ki stojita na robu istega parka. Dva dni zatem so se skrajni desničarji namenili Churchilla osvoboditi. Med protestniki in policijo je znova izbruhnilo nasilje.
Posel se vrača - odkljukano in obenem rešeno. Minuli teden: Rasizem? Je to sploh še problem, menda ni več. Pred tremi meseci: Virus? Oh, ta bo še mimo nas. Pred tremi leti: Brexit?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
