(POGLED) Dirka za trajnostno obilje

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Globalna dirka za ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov je obenem dirka za novo vrsto obilja, in sicer obilja zdravja, narave, dobrih delovnih mest, večje enakosti ter več priložnosti. Če želimo zgraditi takšen svet blaginje, moramo sočasno pospešiti boj proti vzrokom podnebnih sprememb ter poskrbeti, da bomo odporni proti njihovim posledicam, in to brez odlašanja.

Smo trije od devetih svetovnih ambasadorjev kampanj Združenih narodov (ZN), ki so posvečene doseganju neto ničelnega ogljičnega odtisa ("Race to Zero") in odpornosti proti učinkom podnebnih sprememb ("Race to Resilience"). Naši cilji do leta 2030 so, da razpolovimo izpuste toplogrednih plinov, skrbimo za obnavljanje narave ter zagotovimo, da bodo imele štiri milijarde najbolj ogroženih ljudi ustrezne pogoje za spopadanje s podnebnimi spremembami. Pri tem želimo aktivno vključiti mesta, regije, podjetja, vlagatelje in javnost.{infobox-quote_full}166885{/infobox-quote_full}

Kljub temu da imamo različna ozadja, smo si enotni, da so uničujoče zdravstvene in gospodarske posledice pandemije covida-19 podčrtale našo odgovornost, da si zamislimo obetavnejšo prihodnost tako za človeštvo kot za planet.

Obilje v svetu z ničelnimi emisijami pomeni cenjenje narave, ki nas oskrbuje in varuje, namesto izkoriščanja in zapravljanja neobnovljivih virov. Pomeni živeti v izobilju čistega zraka in vode, biotske raznovrstnosti, delovnih mest, zdrave hrane, enakopravnosti ter pravice.{api_embed_photo_L30}690148{/api_embed_photo_L30}

V ta namen je cilj pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi z ravnjo pred industrializacijo, po možnosti na največ 1,5 stopinje Celzija. Znanstvene raziskave nam jasno kažejo, da vsak dodaten delček stopinje segrevanja prinaša znatno povečanje števila smrti in gospodarske škode. Zato je v interesu zasebnega sektorja, lokalnih oblasti, skupnosti ter posameznikov, da ravnajo v skladu s pariškimi cilji, tudi če bodo s tem celo naredili korak dlje od nacionalnih vlad.

Ta prizadevanja se bodo spoprijela tudi s številnimi dejavniki, ki prispevajo k razvoju resnih zdravstvenih težav in predčasne smrti, kot so onesnaženje zraka zaradi fosilnih goriv, izredno visoke temperature in nezdrava prehrana. Obenem bodo spodbudila gospodarsko rast in ustvarila milijone delovnih mest. Če bi denimo korenito preoblikovali prehranski sistem - torej vse od proizvodnje hrane do oglaševanja, prodaje in ravnanja z odpadno hrano -, lahko zmanjšamo emisije v sektorju, ki je trenutno odgovoren za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni, ter ustvarimo nove zaposlitvene možnosti, ponore ogljika in prispevamo k boljšemu zdravju.{api_embed_photo_R30}690149{/api_embed_photo_R30}

Eden od ukrepov, ki bodo predstavljeni na vrhu ZN o prehranskih sistemih, je ustanovitev zavezništva oziroma koalicije držav, ki bi se zavezale k doseganju ničelne stopnje neto emisij, povezanih s hrano in rabo tal, do leta 2050. To bi storile tako, da bi povečale produktivnost malih kmetov ter jim omogočile pridelavo bolj hranljivih in vzdržnih pridelkov.

Dela za omejevanje izpustov torej že potekajo, in čeprav jih je treba še pospešiti, so rešitve po večini že znane. Nekoliko manj poznan je poziv pariškega sporazuma, naj države pripravijo načrte za krepitev zmogljivosti na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, odpornosti proti njihovim učinkom ter zmanjševanja ranljivosti za njihove posledice. Toda oba cilja - torej omejevanje podnebnih sprememb in pripravljanje na njihove posledice - sta medsebojno odvisna.

Kajti za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo bodo ključnega pomena sončne in vetrne elektrarne, omrežja za električni promet in drugi elementi čiste infrastrukture. Ta infrastruktura pa mora biti po drugi strani zmožna prenesti temperaturne skrajnosti, poplave, suše in požare. Prav tako jo moramo postaviti v podnebno najbolj ogroženih državah, kjer bo prebivalcem omogočala odpornejše in bolj donosne vire preživetja, denimo vzdržne prehranske sisteme.{api_embed_photo_L30}690150{/api_embed_photo_L30}

Prvi korak za krepitev odpornosti je iskanje lokalnih, na posamezne skupnosti prilagojenih rešitev, od sistemov zgodnjega opozarjanja na ekstremne vremenske razmere do obnavljanja naravnega kapitala, kot so gozdovi, mangrove in ekosistemi naših oceanov. Znanje, pridobljeno pri tovrstnih lokalnih projektih, pa je nato treba deliti s preostalim svetom.

V tej dirki za obilje bodo ključna finančna sredstva, ki bi jih morali po mnenju generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa enakomerno porazdeliti med ukrepe za blažitev podnebnih sprememb ter ukrepe za prilagajanje nanje. Podobno kot financiranje čiste energije bo tudi to prineslo korist. Če bi recimo do konca tega desetletja vložili približno 1500 milijard evrov v projekte, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja, zaščita mangrov in upravljanje vodnih virov, bi to po podatkih Svetovne komisije za prilagajanje (GCA) utegnilo ustvariti šest tisoč milijard evrov neto koristi.

Pandemija covida-19 nam je pokazala, kako nevarno je biti nepripravljen ter kako ranljivi so naši trenutni gospodarski in zdravstveni sistemi. Prikazala je, da sta javno zdravje ter zdravje gospodarstva in našega planeta nerazdružljivo povezani, in da moramo zdaj reševati vse skupaj. Za uresničevanje te agende bomo imeli letos tri priložnosti.

Septembra bo prvi vrh ZN za prehranske sisteme, ki bo vlade in zasebni sektor spodbudil, da se zavežejo k trajnostnim rešitvam za nekatere od najbolj perečih izzivov, s katerimi se soočamo, kot so na primer revščina, neenakost spolov, lakota in podnebne spremembe. Sledila bo oktobrska konferenca ZN o biotski raznovrstnosti (COP15) v Kunmingu na Kitajskem, kjer bodo vlade skupaj oblikovale okvir za spreminjanje trenda izgube biotske raznovrstnosti v tem desetletju. Nazadnje pa bodo imele novembra na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu priložnost, da s pomočjo v predhodnih mesecih sprejetih zavez za prenovo prehranskih sistemov in obnavljanje narave skupaj izdelajo izboljšane akcijske načrte, ki sovpadajo s cilji pariškega sporazuma.

Ti trije vrhi bodo vladam ponudili priložnost, da prisluhnejo množici podjetij, vlagateljev, mest, regij in državljanov, ki pozivajo k bolj zdravi in vzdržni prihodnosti. V dirki za trajnostno obilje smo lahko vsi zmagovalci. Startna pištola je počila.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.