Slovenija ima od decembra novo predsednico Natašo Pirc Musar, na Češkem pa nas predsedniške volitve čakajo v kratkem, ta konec tedna. Prvi krog bo 13. in 14. januarja. Češka je v enaki situaciji kot Slovenija, saj češki predsednik Miloš Zeman tako kot Borut Pahor končuje svoj drugi mandat. Ni skrivnost, da sta ta politika dolgoletna prijatelja, ki imata tudi zelo podobno politično pot - izhajata iz socialne demokracije, bila sta predsednika vlade in nato države. Miloš Zeman je bil predsednik, ki je zelo razdelil Češko. Njegov drugi mandat je zaznamovalo dejstvo, da se je minimalno pojavljal v javnosti, in Čehi so dobili občutek, da pravzaprav nimajo predsednika. Zeman je vstopil v drugi mandat, ko je bil že zelo bolan in po parlamentarnih volitvah v jeseni 2021 je bil hospitaliziran v vojaški bolnišnici v Pragi. Ljudje tedaj kar dolgo niso imeli nobene informacije o tem, zakaj je predsednik v bolnišnični oskrbi. Te volitve so tudi zato za Čehe zelo pomembne, saj bo na praškem gradu po desetih letih zavladala nova osebnost, nov obraz.
Iz moje perspektive je zanimivo, da se je o predsedniških volitvah v Sloveniji začelo intenzivno govoriti nekaj mesecev pred njimi. Na Češkem je bilo drugače. O volitvah se je govorilo že na začetku Zemanovega drugega mandata, ker se je špekuliralo, ali bo sploh končal predsedovanje, ker se je vedelo, da ni čisto zdrav. Veliko Čehov upa, da bodo te volitve prinesle pozitivne spremembe. Dolgo je kazalo, da kandidatov ne bo veliko, ampak na koncu jih je osem. Sedem moških in ena ženska. Eden od kandidatov (Josef Středula) je odstopil kar sredi nedavnega televizijskega soočenja.
Največje možnosti po predvolilnih merjenjih imajo trije: Andrej Babiš, Petr Pavel in Danuše Nerudova. Najbolj kontroverzen kandidat je Andrej Babiš, za katerega lahko rečemo, da je na neki način češki Janez Janša. Babiš se je podal v politikov iz drugih razlogov, kot je javno zatrjeval, a zdaj so njegove pozicije že čiste in jasne. Njegova stranka ANO se je na začetku profilirala kot desna stranka. Po nekaj časa je Babiš videl, da izgublja glasove. Da bi jih dobil nazaj, je stopnjeval populistično politiko, privlačno za široke množice. Zato je začel jemati glasove tudi na levi strani češke politike. Komunisti in socialni demokrati so zaradi tega celo izpadli iz češkega parlamenta. Babiš je kontroverzen politik, samo nekaj dni pred volitvami se je končalo sojenje, v katerem je bil obtoženec. Oprostili so ga vpletenosti v dva milijona evrov vredno goljufijo pri pridobivanju subvencij Evropske unije. Sodba je po svoje škandalozna, sploh glede na vse znano o tej aferi. Zdaj, sploh glede na sodni epilog, je ostal favorit predsedniške tekme. Njegovi volivci so disciplinirani in hodijo na volitve.
Na Češkem je članstvo v komunistični partiji pred letom 1989 še vedno stigma
Kdo so drugi favoriti? Petr Pavel je bivši vojak in upokojeni general češke vojske, tri leta je bil na čelu vojaškega odbora zveze Nato. Pred letom 1989 je bil član komunistične stranke, tako kot Andrej Babiš. Na Češkem je članstvo v partiji pred letom 1989 še vedno stigma, tudi 30 let po žametni revoluciji. Petr Pavel ima možnosti, da premaga Babiša. Tretja izstopajoča med kandidati je edina ženska, ki kandidira, Danuše Nerudova, ekonomistka in bivša rektorica Mendelove univerze v Brnu. Tudi njena kandidatura ni čisto brez kontroverz. V času, ko je bila rektorica, je Mendelovo univerzo pretresal škandal z diplomskimi deli. A tudi Danuše Nerudova ni brez možnosti.
Kaj pa preostali kandidati? Dva sta bila v predsedniški tekmi že 2018. Prvi je bivši diplomat in veleposlanik v Franciji in Monaku Pavel Fischer. Pred petimi leti je bil tretji v prvem krogu in je bil presenečenje volitev. Po njih je uspešno kandidiral na parlamentarnih volitvah in od jeseni 2018 je senator. Zdaj velikih možnosti nima. Del javnosti je vznemirjal z nekaterimi homofobno obarvanimi nastopi. Marek Hilšer je zdravnik in ljudski aktivist. Na volitvah leta 2018 je v prvem krogu zasedel peto mesto, a je tudi on kasneje postal senator. Kampanjo financira sam in ta je bolj ali manj brez afer. Najbolj od vseh kandidatov daje vtis, da bi na funkciji prinesel resnejše spremembe. Preostali kandidati - Jaroslav Bašta, Tomáš Zima in Karel Diviš - sodelujejo bolj ali manj brez resnih možnosti in vpliva.
Eden temeljnih motivov Babiša, da kandidira, je, da bi si na ta način zagotovil imuniteto pred kazenskimi postopki. Mnogim je to jasno. A istočasno mnogih ta prozorni razlog, da vztraja v vrhunski politiki, ne moti. Veliko njegovih volivcev pravi, da je bil prvi češki predsednik Vaclav Havel celo v zaporu, a je bil izvoljen. Ampak saj vemo, da ti ljudje mešajo jabolka in hruške. Zapor disidenta Havla iz leta 1989 ni v ničemer primerljiv s pravnimi okoliščinami iz življenja Andreja Babiša.
Češka je ponovno na razpotju. Ljudje imajo v rokah, kam bo v prihodnosti zavila država. V soboto zvečer, po rezultatih prvega kroga, bo marsikaj jasno.
