(PISMO BRALCA) Iskrivo o viziji razvoja (2)

Andrej Čas
29.03.2023 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nejc Strojnik

Želimo si, da bi Večerovo poročanje vse udeležence delavnice in druge, ki jih zanima prostorski razvoj mesta, vzpodbudilo k nadaljevanju razprave na straneh tega časopisa. Na ta način bi izmenjava mnenj in različnih pogledov na razvoj SG potekala v najširšem krogu, kar je tudi namen vsake javne razprave.

Za začetek in vzpodbudo drugim nekaj lastnih pogledov. Razvojne potrebe narekujejo nove prostorske posege, te pa je treba opredeliti v prostorskem načrtu. Osnova načrtovanja naj bi bila realna ocena stanja in razvojnih potreb v planskem obdobju. Nerealna, pogosto slabša ocena obstoječega in napihnjena ocena bodočih potreb privedeta do pretiranih ali nepotrebnih sprememb v prostoru. Demografska slika, potrebe po dodatni družbeni infrastrukturi v mestu in investicijska pričakovanja kažejo na to, da bi v obdobju do 2040 razvojnim izzivom zadostili že s širitvijo mesta navznoter, kar pomeni z boljšim izkoristkom nepozidanih parcel, s prenovo degradiranih območij ali objektov in preoblikovanjem območij z neprimerno dejavnostjo v območja centralnih ali stanovanjskih dejavnosti. S takšnim pristopom bi hkrati postopoma odpravili stare urbanistične napake in s tem izboljšali kvaliteto bivanja. Pot ni lahka, je pa prava.

Ko in če bi razvojne potrebe presegle potencial notranje širitve, bo nujna širitev zunaj meja mesta. Nekateri menijo, da sta pozidava zelenih klinov in širitev na kmetijska zemljišča (Stari trg, Štibuh, Pameško, Šmarško in Legensko polje) najprimernejša rešitev. Zmotnost in škodljivost takšnih pogledov sta očitni. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča so zakonsko prepovedani, če odmislimo, da se v družbeno odgovorni in trajnostno usmerjeni skupnosti takšne ideje sploh ne bi smele poroditi. Torej ostane širitev v gozdna območja Dobrovske planote in gozdni rob Legenske planote. Idealno bi bilo ohraniti oboje, gozd in kmetijska zemljišča. Če pa je širitev nujna, je treba izbrati tisto rešitev, ki je manj škodljiva. Primer Magne je dovolj zgovoren. Zaradi "napredka" je bilo nujno uničiti sto hektarov obdelovalne zemlje, s krčitvijo gozda pa izvesti izravnalni ukrep. Če bi se uresničil načrt južne obvoznice, kot je predlagan v osnutku 3. sprememb OPN, bi storili enako nepopravljivo neumnost. Južna obvoznica bi postala slovenjgraška Magna.

Podoba Slovenj Gradca leta 2040 je torej naslednja. Na južni in zahodni strani so ohranjene kmetijske površine v sedanjem obsegu, ohranjeni so tudi zeleni klini. Znotraj mesta bodo vidni pozitivni učinki notranje širitve. Z novimi stanovanjskimi, poslovnimi objekti in družbeno infrastrukturo (koncertna dvorana ob glasbeni šoli, večnamenska kulturna dvorana in občinsko-regijski upravni center na lokaciji Pohorske 2, muzejski in letni prireditveni prostor v Rotenturnu, regijska bolnišnica, visokošolski center, športni park …) in novimi javnimi površinami na prenovljenem Glavnem trgu, na obvodnem prostoru sonaravno urejene Mislinje in Suhodolnice, povezavo športnega parka in Tičnice preko pokritega vkopa obvoznice in z delujočim javnim prometom, bo še izboljšana že sedaj odlična kvaliteta bivanja in utrjen položaj mesta kot regijskega središča.

Prometno stanje, ki sicer že danes ni problematično, bo s kakovostno in kapacitetno prenovo obstoječega cestnega omrežja (krožišča, cone 30, hodniki za pešce in kolesarje, "neslišna" asfaltna prevleka ...) zadostilo bodočim prometnim obremenitvam. Ob dejstvu, da bo tretja os z vzhodnim potekom mimo mesta in povezavo z Mežiško dolino nase pritegnila glavnino tranzitnega prometa iz smeri Raven (kar je tudi smisel gradnje tretje osi), je več kot očitno, da je trenutno načrtovanje južne obvoznice, kaj šele mestnega cestnega obroča, nesmiselno. Smiselnost bi se izkazala le v povezavi s širitvijo mesta in temu ustrezno prometno funkcijo in traso obvoznice.

Nazadnje, pa ne na koncu, v idealni viziji si Slovenj Gradca čez dve desetletji ne morem predstavljati brez železniške povezave proti Dravogradu in navezave na evropsko železniško omrežje.

Andrej Čas, Slovenj Gradec

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 0,78 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta