Prav vsem diktaturam, od vojaških hunt, ki so v 70. in 80. letih preteklega stoletja vladale Argentini in Čilu, do Stalinovega železnega režima v Sovjetski zvezi, je bilo skupno to, da so se znebile svojih kritikov, tako da so ti preprosto izginili. In zdi se, da ta zlovešča praksa danes doživlja nekakšen "come back". V času vojaških režimov v Čilu ali Argentini so ljudi velikokrat iz helikopterja vrgli v morje, da jih nikoli več niso našli. Velikokrat so koga ubili, ga nato zažgali do neprepoznavnosti ali ga zasuli z apnom, da so pospešili razkroj njegovega trupla, in na zadnje pokopali na kakšnem skrivnem mestu.
V Stalinovi Sovjetski zvezi so ljudi nepričakovano prijeli in jih odpeljali v Lubjanko, sedež KGB, ali na kakšen drug strašljiv kraj. Med čistkami v 30. letih preteklega stoletja in tudi pozneje so bili na udaru zlasti člani komunistične partije; na milijone sovjetskih državljanov je za vedno izginilo v zaporih ali gulagih.
Vedno bolj podobno se obnašajo tudi današnji moderni diktatorji. Nenadoma in na skrivaj ugrabljajo ljudi, vključno z znanimi osebnostmi in visokimi funkcionarji, ter jih nekam zaprejo ali jim storijo še kaj hujšega. V veliko primerih se „izginuli“ znova pojavijo, vendar z očitno spremenjenim stališčem, kar zadeva njihovo preteklo delo ali vlado, ki jih je zaprla. Pri tem najbolj izstopata Kitajska in Savdska Arabija, čeprav nikakor nista edini, ki sta v zadnjem času organizirali celo vrsto predrznih ugrabitev ali izginotij svojih kritikov. Kitajske oblasti so stale za ugrabitvijo Menga Hongweija, predsednika Interpola, ki je izginil na poti z Interpolovega sedeža v Franciji proti Pekingu, kjer je opravljal tudi funkcijo namestnika ministra za javno varnost. Mengova ugrabitev je bila še posebej šokantna, ker so mnogi Kitajci njegovo imenovanje za šefa Interpola, s čimer je postal prvi kitajski državljan na čelu kakšne pomembne svetovne institucije, razglašali kot znak, da se je država končno prebila do samega vrha mednarodne ureditve.
Toda kitajski predsednik Xi Jinping je bil pripravljen zavreči to piarovsko zmago. Na koncu so sporočili, da so Menga priprli in proti njemu sprožili preiskavo zaradi sprejemanja podkupnin. Odločitev, ki so jo, tako so zatrdili predstavniki oblasti, sprejeli v okviru protikorupcijske kampanje, medtem ko so kritiki v njej videli krinko za eliminiranje Xiju nelojalnih političnih osebnosti, je nakazala na popolno odsotnost spoštovanja, če ne celo na prezir do mnenja preostalega sveta. Xi je pravzaprav serijski ugrabitelj. Odkar je leta 2012 prišel na oblast, je bilo na skrivaj ugrabljenih in nazaj na Kitajsko pripeljanih že precej različnih ljudi, od nepomembnih založnikov iz Hongkonga, med katerimi mnogi niti niso bili kitajski državljani, do pomembnih kitajskih poslovnežev. Potem ko nekaj časa o njih ni bilo ne duha ne sluha, so se znova pojavili in obsodili svoja pretekla dejanja.
Novodobni diktatorji se pri poskusih eliminiranja svojih nasprotnikov ne zmenijo ne za meje ne za suverenost drugih držav
