Preganjanje neumnosti je preventivno v posebej pomembni nalogi države – oblikovanju za državo zainteresiranega in odgovornega državljana. Neumnost je namreč kulturna izbira, povzročena zato, da uničuje druge izbire. Socialna inteligenca nima zveze z naravno danostjo posameznika, lahko se uči, pomaga pri lažjem preživljanju in je obenem osnova uspešnega delovanja države. Skratka, za obstanek države je nujno, da preganja in uničuje neumnost. Ni boljšega dokaza, da neumnost postaja nevarno razširjena, kot je podoba Slovenije v EU v likih Zale Tomašič, Branka Grimsa, Milana Zvera, Mateja Tonina in Romane Tomc: ne mislim samo na njihovo z izjavami in teksti dokazano neumnost, mislim predvsem na tiste, ki so jih volili. Neumnost izvoljenih v Evropski parlament je seveda samo kombinacija osebnosti in politične izbire, predvsem pa koristoljubja v darežljivem, privilegiranem okolju: neumnost volivcev pa je lahko trajna poškodovanost funkcije državljana, ki uničuje njegovo socialno adaptiranost.