Darja Lukman Žunec
Včeraj so svoje dvodnevno delo končali udeleženci petega zasedanja Slovenskega podeželskega parlamenta, ki so ga družno in na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja pripravili partnerji Mreže za podeželje v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom. Tokratni podeželski parlament je gostoval v Halozah, kjer so v torek popoldan na devetih delavnicah razpršeni po celotnem območju razpravljali o aktualnih temah za razvoj podeželja in položaj slovenskega kmetijstva.
Delavnice po vseh Halozah
Udeležilo se jih je kakih 240 udeležencev iz Slovenije, nekaj pa je bilo gostov iz petih evropskih držav. Pri izvedbi delavnic so sodelovali gostje in strokovnjaki za razvoj kmetijstva in podeželja s slovenskih univerz in iz ustanov s področja kmetijstva in prehrane. Hkrati so se v vseh skupinah ukvarjali tudi z oblikovanjem predlogov za kmetijske ukrepe v novem programskem obdobju EU 2021-2027.
Predstavili živinorejsko kmetijo
Gostiteljica delovne skupine za kakovost hrane zdravja in dobrobiti živine Ide Belšak Vindiš iz Spodnjega Leskovca: "Vesela sem, da sem gostila prva to delovno skupino. Ponosna pa tudi, da smo udeležencem delavnice lahko predstavili našo kmetijo in so si jo tudi ogledali. Tema je bila pravšnja za našo živinorejsko kmetijo in lahko smo nanizali svoje izkušnje ter prisluhnili strokovnjakom in izkušnjam drugih."
Podeželje je pomembno
Včerajšnji dan so namenili skupnemu zasedanju parlamenta. Nagovorili so ga predsednik slovenskega parlamenta Dejan Židan, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in Silvia Michelini iz Direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji ter Goran Šoster, sopredsednik Evropskega podeželskega parlamenta.
Židan je poudaril pomen samooskrbe ne samo pri hrani, ampak tudi pri energiji: "Svojih težav nimamo pravice prenašati na bodoče rodove, sploh pa ne zunaj slovenskih meja. Žal smo v času negacije, ko vsi znajo razložiti, proti čemu so. Zamislite si, če razmišljamo o prehranski samooskrbi, da bi morali ob tem, ko se govori, kaj vse se ne sme početi, sprejeti napačen odgovor, češ da bomo hrano pač uvozili. To je najhujša napaka, tako z vidika ekologije kot z vidika prehranske varnosti. Dolžni smo namreč zagotoviti lastno prehransko varnost in biotsko raznovrstnost, torej ohraniti kmetijsko proizvodnjo in potemtakem tudi podpreti življenje in ustvarjanje na podeželju, ki obsega 80 odstotkov slovenskega ozemlja in na njem živi več kot polovica prebivalcev." Težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, tako Židan, ne gre zanikati ali se jih bati, temveč jih je treba upravljati, saj le tako lahko "obdržimo vpliv".
250
udeležencev je sodelovalo na petem zasedanju Slovenskega podeželskega parlamenta.
