
Pandemija covida-19 je precej vplivala na poslovanje Taluma, a so čas do zdaj kljub vsemu uspešno premostili in v prvem polletju še dosegli prag pozitivnega poslovanja, kar predsednik uprave Marko Drobnič v danih okoliščinah vidi kot izjemen uspeh. Pri tem so si pomagali z vladnimi ukrepi, s katerimi so zagotovili tudi obstoj praktično vseh delovnih mest.
Velika podjetja so bila prizadeta zelo različno, tako so se tudi lotila odprave škode
"Kar ocenjujem kot velik uspeh, ker vseeno predvidevam, da je treba za naprej razmišljati razvojno, pozitivno, čeprav se po zdajšnjih ocenah ne bomo hitro vrnili na nivo izpred korone," je dejal Drobnič, ki se je v torek udeležil Štajerskega foruma časnika Finance na Ptuju. V ospredju so bile gospodarske priložnosti po pandemiji, predvsem pa kondicija regijskih gospodarskih velikanov - Taluma, Boxmarka in Palome.
Razpršena dejavnost
Po Drobničevih besedah sta bila sicer marec in april za njihovo podjetje še dokaj ugodna, uspelo jim je prebroditi prvo zdravstveno krizo in kupcem zagotoviti izpolnitev vseh naročil, ki jih takrat še niso zmanjševali: "Prvi trenutki upada naročil so bili potem v drugi polovici aprila in so trajali vse do poletnih mesecev, ko so že tako tradicionalno najšibkejši, sploh avgusta, ko so kolektivni dopusti. Prvi obrat pa je zdaj, septembra, ko je obseg naročil povečan. Cene temu sicer še ne sledijo, tudi ne cena aluminija na borzi, ki je odsev vseh splošnih globalnih nihanj in tveganj, ki jih korona povzroča."
Strah pred uvozno odvisnostjo
V Talumu, edinem proizvajalcu in hkrati predelovalcu aluminija v Sloveniji, so se odločili, da intenzivno stopijo na pot prestrukturiranja, predvsem, kot je pojasnil Marko Drobnič, ker Slovenija ne sledi odločitvi Evrope, da ščiti proizvodnjo aluminija: "Želimo si ohraniti primarno proizvodnjo, hkrati pa ne spimo pri prestrukturiranju in ne bežimo od tega primarnega produkta s ciljem povečevanja dodane vrednosti." V letu 2020 tako v podjetju še zmanjšujejo delež primarno proizvedenega aluminija in povečujejo delež predelanega, recikliranega. "Prvič v zgodovini Taluma se bo to razmerje prevesilo v korist predelanega. In to pot bomo nadaljevali. Želimo pa si, da ta primarna proizvodnja še vsaj nekaj časa ostane pomemben delež pri zagotavljanju svežega aluminija. Letna rast porabe v svetu je namreč od pet do sedem odstotkov in vsega ne bomo mogli zagotoviti samo iz reciklaže in predelave. In če ga ne bomo znali in zmogli proizvesti pod konkurenčnimi pogoji, ga bodo nekje drugje. Tu je zagotovo prisoten strah, a ne le za Slovenijo, ki v tem segmentu tako caplja za Evropo, ampak tudi za Evropo, da bomo postali od tega materiala uvozno odvisni. Takrat pa se nam ob tej rasti potreb po aluminiju v svetovnem merilu ne piše nič dobrega," je prepričan Drobnič.
Ob tem je Drobnič poudaril, da je pandemija globoko zaznamovala kovinsko industrijo, sami pa imajo na srečo dejavnost kar precej razpršeno in niso prisotni le v avtomobilski industriji, kjer je bil upad proizvodnje največji - tam ustvarijo le okoli 10 odstotkov vseh prihodkov. Prisotni so tudi v gradbeni industriji, kjer je bil upad nekoliko manjši, pa tudi v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji, kjer je bil upad najmanjši. V tem letu bodo sicer v podjetju na račun upada naročil predvidoma izgubili več kot 20 odstotkov prihodkov iz prodaje oziroma okoli 65 milijonov evrov pri dobrih 320 milijonih evrov, kolikor so jih ustvarili v letu 2019.
Korak nazaj
Tudi drugi kidričevski velikan, Boxmark, je bil po besedah direktorja podjetja Marjana Trobiša na dobri poti k razpršitvi dejavnosti, ki je pomembna za stabilnost poslovanja podjetja. Svojo dejavnosti so tako iz izključno šivanja za avtomobilsko industrijo preusmerili še v letalsko industrijo in na tem področju zabeležili 20-odstotno rast v preteklih treh letih. "In ravno sem je komet udaril - v avtomobilski in letalski sektor. Doživeli smo 40-odstotni padec naročil v avtomobilski industriji in do 80-odstotnega pri letalski," je dejal Trobiš.

Zato so se v podjetju odločili "za korak nazaj, da bi lahko v prihodnosti naredili dva koraka naprej" in v nasprotju s Talumom tudi zmanjšali število zaposlenih ter vse stavili na raziskave in razvoj. V zadnjem valu, po pandemiji, so tako odpustili 300 ljudi. Trobiš sicer upa, da bodo držale napovedi, da naj bi se trg na raven leta 2019 znova postavil v prihodnjem letu: "Smo še vedno tu, smo še vedno med največjimi delodajalci, smo finančno stabilni in gremo tudi svojo pot." V Boxmarku, ki je še na začetku tega leta zaposloval 1450 ljudi, naj bi sicer v prihodnjih letih ohranili jedro z 800 zaposlenimi.
Preložili zagon linije
V času pandemije pa naročil ni manjkalo v sladkogorski Palomi. V začetnih mesecih pandemije, do konca aprila, se je povpraševanje po toaletnem papirju povečalo kar za nekaj sto odstotkov, zaradi česar so morali povečati proizvodnjo in posledično za nekaj mesecev preložiti dolgo načrtovano ustavitev največje proizvodnje linije papirja, ki jo bodo nadomestili z novo. Veliko zmogljivejšo linijo naj bi sedaj zagnali v začetku oktobra. Po besedah člana uprave Stevana Lomića pa se povečana proizvodnja v času pandemije kljub vsemu ne bo poznala na prihodkih v tem letu, ki bodo ostali podobni lanskim - delno zaradi menjave linij in delno zato, ker se je povpraševanje po pandemiji umirilo.