Ob petkih popoldne so na lokalni tržnici v Gorišnici prodajalci pridelkov z okoliških kmetij. V skoraj desetletju, kar tržnica živi, se je menjalo kar nekaj ponudnikov, a vselej je na osrednjem gorišniškem trgu srečati ljudi, ki prihajajo pogledat, kaj domačega lahko kupijo.
Devetdeset evrov stane letni najem tržnega prostora
Zadnjih nekaj mesecev je na gorišniški lokalni tržnici tudi Dragica s kmetije Munda Šprah iz Sodincev pri Veliki Nedelji. "Za prodajo na tej kmečki tržnici smo se odločili v času koronakrize, da bi tako naše pridelke ponudili čim širšemu krogu ljudi, ki cenijo domačo hrano. Na naši kmetiji smo registrirali dopolnilno dejavnost, ukvarjamo pa se s predelavo mesa. Redimo prašiče, hranimo jih v glavnem z doma pridelano krmo in se tudi prosto sprehajajo po domačem dvorišču. Odločili smo se namreč za tako imenovano upočasnjeno rejo, kar pomeni, da naših prašičev ne hranimo s krmili," pravi Dragica Munda, nosilka dopolnilne dejavnosti, ki jo je z bogato ponudbo izdelkov iz svinjskega mesa srečati tudi na tržnicah kakega trgovskega centra, na mariborskem bolšjem sejmu in še kje. Enkrat tedensko se odpeljejo celo v Domžale. Prodajno mesto na gorišniški tržnici stane ponudnike 90 evrov na leto, cene ponujenih pridelkov in izdelkov so zelo konkurenčne, dober nakup pa prodajalci radi nagradijo še s kakim priboljškom, ki ga kupcu niti ne zaračunajo. "Ponujam zelenjavo z domačega vrta. Prevzemnik naše kmetije je brat Franc, jaz mu pri delu rad pomagam, še raje pridelano odpeljem na tržnice, kjer imam, v Mariboru denimo, svoje stalne stranke, saj sem tam že trideset let," se je razgovoril Alojz Ivanuš iz Cunkoncev, ki ta čas že ponuja svežo redkvico pa mladi lük in svežo, hrustljavo solato. "Krompir je še lanski, čebula, korenje in peteršilj tudi, a vsak teden bom imel tudi kaj, kar je zraslo v tem letu. Veliko zelenjave pridelamo v rastlinjakih, zelja seveda ne, zato ga ta čas pač ni mogoče dobiti."
Ivanuševi svojo zelenjavo prodajajo tudi na domačem dvorišču, tako kot Pignarjevi iz Zamušanov svoje mlečne proizvode in sveže mleko. "Danes ponujam mladi sir, tudi takega s svežim drobnjakom, ljudje povprašujejo po skuti in kisli smetani pa babičini sirčki so med vse bolj dobro prodajanimi izdelki," pravi Slavica Pignar iz Zamušanov, ki se ukvarja tudi s pridelavo ptujskega lüka in vzgojo zelenjave. "Naša družina živi od dela na kmetiji. Lansko leto smo posodobili domači hlev krav molznic in delo je zdaj lažje, še najlepše pa je, ker družinsko tradicijo kmetovanja nadaljujeta sin Mitja in snaha Anja, oba sta tudi polna zamisli, kaj in kako bomo delali," pripoveduje Pignarjeva. Med ponudniki je tudi Marijan Laura, čebelar iz Gorišnice, ki ga je s pestro ponudbo čebeljih proizvodov prav tako mogoče srečati na kakem vaškem sejmu. Tako kot je na različnih sejmih in vaških žegnanjih vedno lepo videti lectarje s Ptuja, a Milica Puž tokrat ni ponujala svojih sladkih in tradicionalno lepih lectarskih izdelkov iz medenega testa, ki jih zna lepo ročno okrasiti, temveč je prišla kupit kaj domačega: "Doma imamo vrt, na katerem pridelamo kar veliko zelenjave, a ko te zmanjka, pozimi in zgodaj spomladi, sem redna obiskovalka takih lokalnih tržnic. Rada grem kaj domačega kupit v Maribor pa semkaj v Gorišnico pridem vsaj enkrat na mesec, saj vem, da bom tudi dobila sveže mlečne proizvode, kako dobro domačo klobaso in svežo zelenjavo. Rada tudi poklepetam s prodajalci in tak tržni dan mi popestri dan."
Začeli so v Markovcih, a prezgodaj
Koliko lokalnih tržnic še deluje na širšem ptujskem območju, je težko reči, a pred koronakrizo je bila dobro obiskana tudi tista v Kidričevem, delovala je svojčas taka tržnica še na Hajdini. Po obetavnem začetku pa je že pred leti usahnila tovrstna prodaja v občini Markovci. "V Markovcih so domači in okoliški pridelovalci hrane začeli prvi na širšem ptujskem območju vabiti na kmečko tržnico. A kot se je pokazalo, je bilo takrat še prezgodaj za vaško tržnico in se ni obnesla, pa čeprav smo oblikovali celo blagovno znamko Iz korantove dežele, izdelali smo stojnice in nekaj promocijskega materiala," se spominja Slavica Strelec, koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Doda, da se organizatorji tržnic običajno obrnejo na svetovalce z zavoda, da izvedo, kdo so pridelovalci domače hrane, sicer pa svetovalci delovanja tržnic ne spremljajo. "Možnosti za prodajo dobrih domačih pridelkov je vse več. Tako nekateri že leta prodajajo na ptujski tržnici, svoje pridelke in izdelke ponujajo v prodajalnah ptujskega Škrniclja, prav posebna prodajna mesta, namenjena lokalnim kmečkim proizvodom, so uredili tudi v trgovinah ptujske kmetijske zadruge. Ponudbo tukajšnjih kmetij je mogoče občasno najti pred trgovskimi centri in ob četrtkih na bolšjem sejmu," z zadovoljstvom ugotavlja Strelčeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
