Darja Lukman Žunec
Ptujska enota Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) Slovenije je občinam na območju upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Selnica ob Dravi poslala pobudo za sofinanciranje zavarovalnih premij v kmetijstvu. V njej med drugim opozarjajo, da je kmetijstvo izpostavljeno vse pogostejšim ekstremnim dogodkom, kot so neurja z vetrom, točo ali močnimi nalivi, pomladanska pozeba, suše in poplave, ki so posledica spreminjanja podnebja. Vplivi se kažejo skozi vremenske razmere, ki lahko v kmetijstvu uničijo ali močno prizadenejo pridelke in resno poslabšajo prihodke kmetom.
Kaj je mogoče zavarovati
Zavarovati je mogoče primarno kmetijsko proizvodnjo posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja. Živali pa je mogoče zavarovati pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico ali usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni.
Zavarovanih 30 odstotkov površin
Po oceni strokovnjakov je bilo zavarovanih površin še pred nekaj leti 20 odstotkov, medtem ko jih je zdaj 30 odstotkov. Najpogosteje zavarujejo vinograde in sadovnjake ter pšenico in koruzo. Andrej Rebernišek iz ptujskega KGZ: "Zavarovanje je ključni ukrep za ublažitev posledic in v primeru nezavarovanosti ali brez druge pomoči bi ob težjih razmerah kmetijska gospodarstva težko nadaljevala proizvodnjo. Namen predloga je spodbujanje kmetov k zavarovanju, s čimer lahko zmanjšujejo dohodkovna tveganja, saj država pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu namenja zgolj za naravne nesreče, pred katerimi pridelkov ni mogoče zavarovati." Evropska komisija je leta 2014 z uredbo razglasila, da je subvencioniranje obrestnih mer kot pomoč v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju združljiva z notranjim trgom. Kot zgornji prag sofinanciranja je določila 65 odstotkov zavarovalnih premij. Na tej podlagi je podobno uredbo prejela tudi Slovenija, po njej pomoč trenutno znaša 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije za posevke, nasade in plodove ter 30 odstotkov premije za bolezni živali. Torej je vlada opredelila nižje odstotke, kot bi jih lahko po uredbi EU. Občine naj bi po predlogu ptujske KGZ pomagale pokriti razliko 15 odstotkov pri trajnih nasadih in poljščinah, pri živinoreji pa do 35 odstotkov. Milan Unuk, kmetovalec: "Mi smo na tematiko zavarovanja primarne kmetijske proizvodnje opozarjali že dalj časa. Vesel sem, da je upravni odbor ptujske KGZ soglasno sprejel to pobudo občinam. Upam, da jo bodo v občinah vzeli kot pomoč svojim občanom in predvsem kot sporočilo kmetom, naj se odločijo za zavarovanje."
65 odstotkov zavarovalne premije bi lahko subvencionirala Slovenija, zdaj je le polovico
V občinah preračunavajo
Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, v kateri je predvsem veliko vinogradnikov: "Smo finančno prešibka občina, še posebno zdaj, ko se vse storitve v javnem sektorju dražjo. Vsekakor bomo o predlogu razmislili, naredili analize, kaj bi to pomenilo za proračun. Vendar sem prepričan, da pokrivanje razlike ni ravno občinska naloga in bi lahko višje subvencioniranje dala država, saj bi bilo potem za vse kmete po državi enako. Paziti je treba, da od teh subvencij ne bi imele koristi zavarovalnice, pač pa kmetje."
