Razvili reaktor za pirolizo, primeren za domače pridobivanje biooglja

Uporabi biooglja v kmetijstvu se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti. Število raziskav na svetu, ki vključujejo tako postopke izdelave biooglja kot njegovo uporabo, strmo narašča. V Znanstvenoraziskovalnem središču (ZRS) Bistra Ptuj so razvili poseben tip reaktorja za pirolizo in pridobivanje biooglja ter ga tudi patentirali.

Peč za domačo rabo

"Pridelava in predelava hrane v mnogih fazah proizvodnje onesnažujeta okolje in vplivata na podnebne spremembe z izpusti toplogrednih plinov. Med tehnologije in produkte, ki lahko pripomorejo k manjšemu onesnaževanju, sodi proizvodnja in uporaba biooglja, ki v poljedelstvu in vrtnarstvu predvsem bogati zemljine in s tem povečuje hektarski donos. V živinoreji pa pripomore k zmanjšani rabi medikamentov in povečanemu izkoristku porabljene krme," razlaga Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra, kjer so po pregledu obstoječih tehnologij na svetovnem trgu razvili drugačen tip reaktorja in ga patentirali.

"S to rešitvijo smo se prijavili na javni razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pridobili del finančnih sredstev. V sodelovanju s podjetjem Grega-Jk iz Spuhlje smo razvili pirolizno peč kapacitete 20 kilogramov suhe biomase na uro, kar nam omogoča proizvodnjo petih kilogramov biooglja. Bistvena novost na novo razvite pirolizne peči je v razvoju majhnih proizvodnih enot, ki kmetom omogočajo uporabo lastne biomase - ob hkratnem pridobivanju energije, ki služi za ogrevanje zgradb, farm in rastlinjakov.

Mi smo to našo peč za začetek postavili na kmetiji Ivana Vogrinca v Skorbi," pravi Čelan. Dodaja, da so se za izvajanje raziskav in eksperimentalnih poizkusov prijavili tudi na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v projektu pa sodelujejo - poleg obeh kmetij - še Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj ter IKEMA, Inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko.

"Rezultati so pokazali, da je smiselno nadaljevati s testiranjem, saj je za doseganje popolnih rezultatov biooglje treba dodajati postopno in to več let zaporedoma. Enkratni dodatek je namreč premajhen, da bi lahko objektivno ocenili vse koristi, ki se dogodijo v zemljini," ugotavljajo sodelujoči po prvem letu sodelovanja.

Poskuse bodo nadaljevali

Manfred Jakob s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v projekt vključen kot strokovnjak, predavatelj in kot kmetovalec iz Biša: "Z uporabo biooglja vplivamo na izboljševanje številnih lastnosti tal, ki so pomembne za ohranjanje ali povečevanje rodovitnosti, predvsem mikrobiološko aktivnost in aktivacijo procesov, ki omogočajo večjo dostopnost razpoložljivih hranil v tleh. Proces pridobivanja biooglja se dobro vključuje v sistem kroženja hranil znotraj kmetije, doprinaša k zmanjšanju toplogrednih plinov in povečevanju zalog ogljika v tleh. Kmetijstvo se mora vse bolj odgovorno vključevati v procese zmanjševanja ogljika in toplogrednih plinov v ozračju. Uporaba biooglja v pridelavi rastlin je le eden izmed ukrepov v nizu nujno potrebnih aktivnosti, ki jih moramo izvajati, da v tleh ohranimo ali tudi izboljšamo posamezne lastnosti, ki so gradniki proizvodnega potenciala tal. Prihodnost pridobivanja biooglja na kmetijah vidimo predvsem v konceptu pridobivanja toplotne energije iz organske surovine, kot so sekanci in drugi rastlinski ostanki, ki jih kmetija ima na voljo. V eni rastni dobi je težko ugotoviti vse učinke, ki jih uporaba biooglja prinaša, zato bomo s poskusi nadaljevali. So pa rezultati spodbudni in uporaba biooglja je zagotovo smiselna predvsem v tleh, ki so zbita, slabo zračna in s tem tudi s slabo mikrobiološko aktivnostjo."