Objekt za monosežig komunalnega blata naj bi bil umeščen v neposredno bližino ptujske čistilne naprave.
Ptujska občina je v nedavno sprejeti proračunu za leto 2022 umestila tudi postavko obdelave odpadnega blata v višini 100 tisoč evrov. "Zbiramo ponudbe za študije, k čemur nas je pozvalo ministrstvo za okolje in prostor in za kar smo v proračunu zdaj zagotovili sredstva. Izkazali smo naš interes, saj vsi vemo, da gre za veliko težavo v državi in da bomo morali skupaj nekaj narediti. Po naših informacijah smo resni kandidati trije – Ljubljana, Velenje in Ptuj. Pri čemer naj bi bila Ljubljana že izbrana, tehtali pa naj bi med Velenjem in Ptujem. Sama menim, da je, ne glede na to, kje bo objekt za monosežig odpadnega blata, taka rešitev za državo nujna. Mi pa bomo med seboj seveda sodelovali. Po mojem mnenju je to korak k reševanju te res grozne težave in upam, da se stvari, ki so se pojavljale, ne bodo več," pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Kot je še pojasnila Gajškova, se dogovarjajo o objektu za monosežig z rekuperacijo fosforja, kar pomeni, da hkrati pridobivajo sekundarne elemente, torej fosfor, za nadaljnjo uporabo.
Nosilec liste v ptujskem mestnem svetu in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj Štefan Čelan pojasnjuje: "Vzrok, da govorimo o takšnem objektu, je evropska uredba. Fosfor je namreč ena od zelo strateških surovin, ki je vse bolj redka in jo je težko pridobivati. Zato evropska direktiva sedaj prepoveduje sosežig mulja iz čistilnih naprav s čimerkoli drugim. V pepelu je pri monosežigu namreč prisoten ostanek fosforja, ki ga je nato mogoče iz tega pepela pridobivati." Čelan je prepričan, da bi bila pridobitev takega objekta velik razvojni potencial za Ptuj, za umestitev tovrstnega objekta v prostor pa so poskrbeli že v času njegovega županovanja na Ptuju. Ob tem sogovornik doda, da sam zadržkov do tovrstnega objekta glede na videne dobre prakse po svetu in ob velikem napredku tehnologije za predelavo ne vidi.
Tudi Gajškova je prepričana, da tovrstni projekt uživa večinsko podporo občanov, saj se vsi zavedajo, da gre za veliko težavo: "Seveda pa je vse odvisno od izvedbe, od tega, ali bo dovolj zaščite. Čeprav mislim, da monosežig ni tako sporen kot kakšna druga termična obdelava odpadkov." Gajškova še izpostavlja, da se bodo na občini pri svojih prizadevanjih trudili za čim bolj transparentno delovanje, saj ničesar ne skrivajo. Maribor naj bi po neuradnih informacijah med tem poleg Ljubljane ostajal kandidat za termično obdelavo lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov.
