Obdobje do sredine 17. stoletja bi za slovensko ozemlje lahko označili kot čas posameznih čarovniških procesov. Vrhunec je čarovniška blodnja dosegla v drugi polovici 17. stoletja in v prvem desetletju 18., ko so obtožene množično sežigali. Procesi so trajali še celo prvo polovico 18. stoletja, čeprav obtoženih vsaj po letu 1720 niso več sežigali. Na Slovenskem nimamo ohranjenega niti enega zapisnika čarovniškega procesa v slovenskem jeziku, so le v nemščini. Tako pravzaprav nimamo nobenega jezikovno avtentičnega zapisa kakšnega procesa. Vendar so procesi morali potekati v slovenskem jeziku, saj obtoženi nemško večinoma niso znali, je o čarovniških procesih zapisal zgodovinar dr. Vincenc Rajšp.
Od satanske pojedine do čaranja toče
Tako je moralo biti tudi na gradu Hrastovec v Slovenskih goricah. Na njem se je zgodilo več čarovniških procesov. Med najbolj znanimi in odmevnimi so bili procesi leta 1661. Kronisti so zabeležili neverjetne zgodbe okoli obsojene Margarete in Julijane, ki sta se bojda s "hudičevo kočijo" odpeljali na Madžarsko. Tam naj bi se bili v druščini hudičev in coprnic mastili na "satanski pojedini". A to še ni bilo vse, udeležili sta se tudi sabata na Donački gori (kronisti so zapisali ime Rogaška gora) in tam naj bi bili čarali točo. Hude obtožbe, danes nerazumljive, a v 17. stoletju, ko se je zgodilo največ čarovniških procesov na Slovenskem, za takratne "čarovnice" povsem običajne. V primerjavi z nekaterimi drugimi obtožnicami še celo zelo mile, saj so ponekod pisali obtožnice, ob katerih se človeku še danes ježijo lasje. Česa vse je bila sposobna človeška domišljija in kaj vse so bili v svoji hudobiji zmožni storiti ljudje, da bi se očistili pred Bogom in se v lepi luči predstavili pred grajsko gospodo!
Kaj vse so bili v svoji hudobiji zmožni storiti ljudje
Omenjeni Margareta Klajdič in njena prijateljica Julijana sta bili starki, doma iz okolice Hrastovca v Slovenskih goricah. Konec petdesetih let 17. stoletja sta se bojda spajdašili s hudičem, ki naj bi se bil starkama prikazal v podobi mladeniča v rdečem plašču in s črnim pokrivalom. Z obema je popival, v svoji pijanosti pa je Klajdičevo pretepal z baklo in imel z njo večkrat spolni odnos. Pri tem jo je s kremplji tudi popraskal po telesu. A to je bil šele začetek, pozneje je bila druščina še živahnejša, saj so nesrečno Margareto obiskali številni hudiči v podobi "godcev in hrvaških dečkov" in se do nje pripeljali v goreči kočiji, v katero je bilo vpreženih šest črnih rogatih konjev. In s takšno kočijo sta se Margareta in Julijana odpeljali na Madžarsko.
Čarovniški procesi trajali okoli 200 let
Obtožili so ju še drugih nečednosti in obe sta druženje s hudičem plačali z življenjem. Julijana je umrla v zaporu, kjer naj bi jo bil, po mnenju krvnega sodnika Volka Lovrenca Lampertiča, zadavil hudi duh, Margareto Klajdič pa so obglavili in njeno truplo sežgali na grmadi. Po tej sodbi so se na gradu Hrastovec procesi zoper čarovnice še nadaljevali. Leta 1661 so na gradu pod vodstvom krvnega sodnika obtožili in sežgali kar dvajset oseb. Čarovniški procesi na Slovenskem so trajali okoli 200 let, zadnja procesa sta se zgodila leta 1745 v Mariboru in v Metliki. Med ljudstvom pa je še lep čas tlelo verovanje v čarovnice, ki so bile krive za marsikatero nadlogo, še zlasti za slabo vreme in bolezni pri živini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
