Ob rušitvi dotrajane stavbe nekdanjega ptujskega Koteksa smo poročali, da še ni jasno, kaj naj bi na izpraznjeni prestižni lokaciji tik ob Dravi v prihodnosti zraslo. Številni pa očitno na tem mestu vidijo možnost za vzpostavitev nekakšne zelene oaze v starem mestnem jedru.
Vsaj začasna ozelenitev
Ptujski svetnik Alen Iljevec iz svetniške skupine Ptuj je naš je tako na pobudo istoimenskega društva ptujski mestni občini (MOP) predlagal, da na zemljišču uredi zelene površine z okrasnim drevjem in drugo parkovno urbano opremo, saj naj bi tega na Ptuju kronično primanjkovalo. Ozelenitev sedaj pretežno gramoziranega parkirišča predlaga tudi Milan Klemenc iz svetniške skupine Desus: "Zasaditev in ozelenitev bi smiselno umestili v začasni parkirni prostor in bi to nato skladno z idejno zasnovo tudi nekako umestili v predlagano rešitev območja Koteksa. S tem bo mesto pridobilo nekaj zelenih površin, ki so staremu mestnemu jedru vsekakor potrebne."
Na občini so svetnikoma odgovorili, da z rušitvijo Koteksa odstranitve objektov na tem območju še niso dokončane: "V prihodnjem letu se bodo odstranili še preostali objekti vzdolž parkirišča ob Dravski ulici." Kot so nam pojasnili na občini, trenutno pripravljajo projekt za izvedbo (PZI) za odstranitev sosednjih objektov na naslovu Dravska ulica 18, ki so se fizično povezovali z objektom Koteksa, za kar čakajo na soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Obnova ekonomsko neupravičena
"Stavbe kot takšne nimajo statusa kulturnega spomenika, vendar so v območju mestnega jedra, ki je samo po sebi zaščiteno. Hkrati tečejo tudi aktivnosti v zvezi z izpraznitvijo prostorov v teh objektih. Za odstranitev smo se odločili zaradi odločbe gradbenega inšpektorja, da stavba ni varna in potrebuje obnovo. Enako kot pri stavbi Koteksa pa obnova ni ekonomsko upravičena in bi cena bistveno presegla novogradnjo. Z odstranitvijo objektov nastane možnost revitalizacije celotnega območja, kar bo dodana vrednost za mesto in razvoj turizma," so nam na naša vprašanja odgovorili na MOP.
Po besedah Simone Menoni Muršič z mariborske območne enote ZVKDS na zavodu niso bili povabljeni k strokovnemu dialogu, znotraj katerega bi se strokovno opredelili do rušitve, o tej pa naj ne bi bila obveščena niti mestna urbanistična komisija, ki je bila oblikovana kot posvetovalno telo županje prav z namenom presoje ključnih urbanističnih vprašanj. Vlogo za rušitev je zavod prejel 7. oktobra, kulturnovarstvenih aktov pa še niso izdali. Posamezne stavbe, čeprav niso razglašene za kulturne spomenike, soustvarjajo veduto mesta, ki je varovana spomeniška vrednota, opredeljena tudi v varstvenem režimu za mestno jedro: "Prav zaradi svoje značilne vedute spada Ptuj med najpomembnejše spomenike svoje vrste v širšem evropskem prostoru. Rušitev bi predstavljala grob poseg, saj bi z odstranitvijo teh stavb izgubili slikovito drobno razporeditev streh, ki se raščeno dviguje od Prešernove ulice do vrha trikotne urbanistične zasnove, ki jo oblikuje grajsko jedro."
Območje bi uredili nekako po vzoru mariborskega Lenta
Z odstranitvijo stavb bi v osrednjem delu vedute povečali tudi obseg nepozidane površine, kar bi vodilo v povečanje že sedaj obsežnega parkirišča. Ob tem pa bi se odprl tudi pogled na eno najbolj degradiranih območij, Cafovo ulico. "Grad skupaj s ptujskim mestnim jedrom predstavlja najbolje ohranjeno srednjeveško celoto v Sloveniji, predlagani rušitveni poseg pa bi jo brez ustrezne nadomestne zidave trajno okrnil." Na občini doslej še niso navedli, kdaj in kaj naj bi se na tem območju dolgoročno načrtovalo. "V danih okoliščinah rušitev tako strokovno ni argumentirana in opravičljiva," je prepričana Menoni Muršičeva.
Na občini medtem pojasnjujejo, da je priprava projektne naloge, v kateri bodo zapisali, kako želijo imeti v prihodnje urejen ta prostor, korak, ki bo sledil šele po rušenju. "Menimo, da je to območje treba urediti z dostopi do vode (po vzoru mariborskega Lenta), dodati zasaditve in urbano opremo ... Hkrati bo en del namenjen hotelski in velnes dejavnosti. Po končani projektni nalogi bomo izvedli javni arhitekturni natečaj, ki bo dal končno rešitev," odgovarjajo z občine in dodajajo, da bodo morali za območje izdelati tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), zato naj bi prostor dobil neko končno podobo šele v treh do petih let.