Mihela Kaloh
Borut Ludvik je že dolgo aktiven na področju ekologije. Zadnji dve leti je glavni pobudnik čistilnih akcij v občini Duplek, na najbolj izpostavljenih mestih je dal postaviti table, ki sprehajalce opominjajo, naj smeti ne mečejo v naravo. Za akcijo je ob občinskem prazniku junija prejel posebno županovo priznanje. K ustanovitvi društva Ohranimo naravo čisto pa so ga po njegovih besedah prisilile klimatske spremembe, "ki jih vedno bolj čutimo v obliki vročinskih valov in neurij tudi v naših krajih". Tako je s skupino somišljenikov pred dvema mesecema uvedel projekt sajenja dreves na javnih in zasebnih površinah, poimenovani Manj govorit', več sadit'.
"V treh letih želimo zasaditi okoli 250 dreves na javnih površinah in zasebnih zemljiščih, ki mejijo na občinske sprehajalne poti in ceste. Tako si želimo spraviti več ljudi v naravo, v gibanje in posledično v ozračje spustiti manj emisij, predvsem pa doseči, da bodo ljudje v drevesu videli živo stvar in ne odpadlega listja, ki ga je treba jeseni pograbiti. Vendarle se poleti vsak rad postavi v senco drevesa, vsak rad parkira svoj avto pod njim. Da ne omenjam kisika, čistega zraka in ne nazadnje sadežev. Občino Duplek in druge občine po državi želimo spodbuditi, da začnejo zelene površine vključevati v prostorske načrte, občane pa k sajenju dreves na svojih vrtovih," pojasnjuje Ludvik.
S člani društva so otroci ob pomoči staršev minuli konec tedna začeli zasajati za nogometnim igriščem ob OŠ Duplek. Na zelenici je nastal manjši park, ki se bohoti z 18 sadnimi drevesi in v katerem naj bi občina, upajo, namestila tudi kakšno klopco. Še tri drevesa bodo posadili ob vrtcu. Osemletnemu Niku je pomen sajenja dreves jasen: "Da bomo imeli v prihodnosti več kisika. Z leti je vse več stopinj in senca nam bo prišla prav." Z bratom Timom sta ob pomoči očeta zasadila okrasno jablano in za nadaljnji dve leti postala njena skrbnika. V tem času bodo otroci odgovorni za zalivanje svojega drevesa, po tem obdobju bo skrb za drevo prevzela občina. V sodelovanju z lokalno krajinsko arhitektko Klementino Tement je društvo izbralo vrste dreves, skupaj so naredili tudi načrt posaditve. "Teh 21 dreves ob dupleški osnovni šoli je sofinancirala občina, za drevesa, ki jih bomo zasajali na zasebnih površinah, pa smo denar zbrali v društvu. Do konca letošnjega novembra želimo v sodelovanju z lastniki zemljišč ob javnih površinah posaditi še kakšnih 25 dreves. Sadike teh dreves bo financiralo društvo z donatorskimi sredstvi, prav tako potreben sadilni material za ta drevesa. Pogoj pa je, da drevo posadijo otroci, seveda ob pomoči staršev," razlaga pobudnik akcije in še doda, da so izbrali drevesa, ki niso preveč občutljiva, tako da bodo vzdržala tudi razmere, ki se napovedujejo v prihodnjih desetletjih. "Velikost dreves bomo seveda prilagodili velikosti dvorišča, si pa želimo tudi zasaditve avtohtone lipe in različnih vrst češenj," še pravi in se ob tem zahvaljuje vsem, ki so projekt podprli: številnim donatorjem, članom društva, otrokom, ki so prevzeli skrbništvo nad drevesi, in njihovim staršem, ki jim pomagajo pri tem poslanstvu.
Težnjo po ozelenitvi okolice opažajo tudi v okoliških krajih. "Vendar je pri zasaditvi treba razmišljati dolgoročno," opozarja Ludvik. Društvo bo vsaj še dve leti v jesenskih mesecih skrbelo za zasaditve, spomladi pa bodo organizirali čistilne akcije. V preteklosti so v namen čistejšega okolja na območju občine postavili 45 opozorilnih tabel z napisom V našem kraju si, ne meči v naravo smeti. "Odziv krajanov je bil pozitiven. Stanje se je izboljšalo, čeprav težko odstotkovno ocenimo, kakšna je ta sprememba. Vidimo pa, da je najbolj pereč problem na cestah skozi gozdove in med naselji, zato se bomo v bodoče osredotočali na ta območja. Na našo pobudo pa so se na avtobusne postaje začeli vračati koši za smeti. Upamo, da bo z njimi kmalu opremljena vsaka avtobusna postaja v občini," zaključuje predsednik društva Ohranimo naravo čisto.
