
V okviru projekta so tudi pri tej cerkvi zamenjali zunanje reflektorje. Novi reflektorji porabijo manj energije in imajo posebne zaslonke, ki zmanjšujejo svetlobno onesnaženje. Vgrajen imajo optični filter, ki prepušča le določene valovne dolžine svetlobe, s tem so tudi manj moteči za nočne živali.
Svetlobo tudi ponoči potrebujemo, a žal svetimo premočno v nebo, so ugotavljali pri projektu. Tudi večina cerkva je osvetljenih od spodaj navzgor, kar močno povečuje svetlobno onesnaženje, saj lahko mimo objekta uhaja v nebo in okolico tudi več kot 80 odstotkov svetlobe. Umetna svetloba tako negativno vpliva na nočno aktivne živali, privlači žuželke. Nočni metulji, ujeti v snop svetlobe, se ne prehranjujejo, ne razmnožujejo in so bolj izpostavljeni plenilcem, ugotavljajo naravovarstveniki. Netopirje pa razsvetljava moti na letalnih poteh, zakasni večerno izletavanje iz zatočišč in negativno vpliva na količino plena (žuželk). To se lahko pozna pri slabši prehranjenosti samic, preko njih pa tudi mladičev, kar lahko ogroža njihovo preživetje prve zime.
Svetilka manj svetlobno onesnažuje, manj vpliva na nočno aktivne živali in porabi manj energije
Sv. Kunigunda na griču
Cerkev sv. Kunikunde leži na razgledni vzpetini na griču nad Gradiško. Njeno predhodnico, kapelo, so verjetno postavili v 13. stoletju. Nato so jo povečali v cerkev, gradnja se je pričela v letu 1673. Cerkev, ki je tipična arhitektura 17. stoletja, hrani prvotno sakralno zgradbo iz 13. stoletja. Oprema cerkve je baročna.
Prižnico krasijo slike štirih evangelistov (Matej, Marko, Luka in Janez) in pozlačeno baročno okrasje. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, znanega baročnega kiparja na slovenskem Štajerskem in enega vodilnih baročnih kiparjev v lesu na Slovenskem. V glavnem oltarju je slika sv. Kunigunde. Vrhnji del oltarja krasijo baročni angeli, ob straneh sta dva kipa: sv. Katarina in sv. Barbara.