Največ še vedno šteje pogovor v živo

Slavica Pičerko Peklar
02.12.2020 06:15
Med ljudmi je vse več naveličanosti, dovolj jim je vsakodnevnih nespodbudnih novic, pogosto so jezni in razočarani. Kar se da, rešujejo na daljavo
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ptujska Kamra ponuja zavetje desetim brezdomcem. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

V ptujskem dnevnem centru za otroke in mladostnike, ki je v tem času zaprt, opažajo večjo potrebo po socialnih stikih in druženju. "Še med krompirjevimi počitnicami so bili dnevi v našem dnevnem centru izredno veseli, otroci so se družili, mi smo delo organizirali v manjših skupinah in poskrbeli za veliko gibanja. Zdaj, v času ponovnega šolanja na daljavo, ugotavljamo, da veliko otrok ne zmore šolskih nalog, doma pa pogosto nimajo nikogar, ki bi jim lahko pomagal. Vzpostavili smo sodelovanje in pomoč na daljavo. Sodelujemo s šolami in starši ter opažamo, da je naša pomoč dobrodošla," pravi Dejan Dokl, vodja dnevnega centra, ki ima prostore sredi mesta.

​Podarjeno hrano tudi razvažajo

V ptujskem društvu Ars Vitae ponujajo pomoč posameznikom in družinam, ki se srečujejo z zasvojenostjo, nasiljem, brezdomstvom, socialno ogroženostjo, ter otrokom in mladostnikom, ki jim starši težje zagotavljajo oporo in pogoje za zdrav razvoj. "Epidemija covida-19 je korenito posegla v življenje ljudi, mnogi so izgubili delo in s tem socialno varnost, posegla je v navade, v socialne stike, vsemu temu se je pridružil še strah pred okužbo. To pri ljudeh sproža duševne stiske in zato več kot prej iščejo razbremenilne pogovore," ugotavlja Renata Štopfer, predsednica društva Ars Vitae.

Tomaž Žmauc, koordinator projekta Donirana hrana, dodaja, da uporabniki prihajajo po hrano po vnaprej dogovorjenih terminih in ne vstopajo v prostore razdelilnice. "Ljudi, ki so prej sami prihajali po hrano, je strah okužbe in jim hrano dostavljamo na dom, takrat si vzamemo čas tudi za kak krajši pogovor. Pomoči potrebnih je vse več, kar je posledica slabšanja socialnih razmer. Ljudje izgubljajo službe in iz pogovorov je videti, da jih je strah prihodnosti."

Pred ptujsko Kamro na Zadružnem trgu je tudi te dni videti, da tam bivajo brezdomci, a druženja, tudi s prostovoljci, ta čas ni. "Omejili smo dnevna druženja za naše uporabnike, vendar to za deset ljudi, ki bivajo v Kamri, ne pomeni kakšnih korenitih sprememb. Drugače je z zunanjimi uporabniki, ki prihajajo k nam po dogovoru in individualno. Tem pomagamo tudi z donirano hrano. Prav ti zdajšnje omejitve druženja najbolj občutijo, saj so ostali povsem sami in prihod v Kamro pomeni za mnoge edini stik z drugimi," pravi Amadeja Kokot, vodja celovite podpore brezdomnim osebam.

​Stiske vse večje tudi pri otrocih

V okviru društva Ars Vitae delujeta tudi preventivna programa Mostovi in Kapljica. "V programu Mostovi ponujamo pomoč uživalcem nedovoljenih drog in njihovim svojcem. Zdaj je med nami manj osebnih stikov, tudi zaradi omejitve pri prehajanju občinskih mej. Smo v telefonskih stikih, a ti težko nadomestijo svetovalno ali skupinsko delo. Zelo otežen je tudi dostop do programov zdravljenja, čakalne dobe so se podaljšale. Stisk je tako vse več, obenem pa se dostopnost do nedovoljenih drog v tem času ni zmanjšala," pojasnjuje Renata Štopfer. Ugotavlja, da je med ljudmi vse več naveličanosti, dovolj jim je vsakodnevnih nespodbudnih novic, pogosto so jezni in razočarani, ker ne morejo priti do javnih institucij, tudi do zdravstvenih storitev. "Najtežje prenašajo epidemijo in ukrepe tisti uporabniki, ki so že prej imeli šibko socialno mrežo, sedaj pa so ostali še brez teh nekaj stikov, ki so za njih pomembna vez z zunanjim svetom."

Ptujska Kamra ponuja zavetje desetim brezdomcem. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Irena Rojko, vodja preventivnega programa Mostovi, pravi: "V času epidemije nosijo družine veliko breme, ob tem se je mnogim poslabšal socialnoekonomski položaj, drugi se bojijo izgube službe in so v stalni napetosti, ki vodi do velikih psihičnih stisk tako pri starših kot pri otrocih. V teh časih poskušamo prisluhniti vsem, rešujemo socialne stiske, pomagamo pri učenju, tudi z oblačili, predvsem pa si vzamemo čas za razbremenilne pogovore."

Svetovalnica za žrtve nasilja Kapljica deluje tudi te dni. "Imamo za tretjino več klicev novih uporabnikov, opažamo več duševnih stisk, osamljenosti, socialno izolacijo. Klicatelji se bojijo prihodnosti, izražajo potrebe po spremembah v družinskih odnosih, več je razmišljanja o samomoru. Predvsem matere sporočajo, da so preobremenjene, mnoge spoznavajo, da nimajo podpore partnerjev, saj ti ne prevzemajo nobene skrbi za družino, še več, kršijo ukrepe, se srečujejo s prijatelji in vnašajo v družino strah pred okužbo. Pomoč išče tudi vse več starostnic, ki živijo z nasilnim partnerjem in so socialno izolirane. Najhujše je, da ta čas v resnici ne poznamo stisk otrok, v obravnave jih je vključena le tretjina. A kot opažamo, se veča psihično nasilje, otroci so pogosto na spletu, starši pa se niti ne zavedajo tovrstnih zlorab," je zaskrbljena Nina Koštomaj, vodja programa pomoči žrtvam nasilja, ki jo je mogoče poiskati v okviru dejavnosti Ars Vitae - le telefonsko številko je treba zavrteti, dodajajo sogovorniki.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta