V Ormožu so pravkar končali projekt Mladi Ormož, ki sta ga skupaj zastavila tamkajšnja mladinski center, ki deluje pri Ljudski univerzi (LU) Ormož, in mrežni podjetniški inkubator. Usmerjen je bil v iskanje oblik dejavnega vključevanja mladih v družbo. Vodja projekta Mojca Geč: "Služi spodbujanju mladih k doseganju veščin, kompetenc, znanj in izkušenj, na podlagi katerih bodo lahko bolj samostojno živeli in delovali. Cilj je predvsem urediti in nadgraditi mladinski sektor v lokalnem okolju, mlade vključiti na trg dela, pri čemer smo vključevali tudi ranljive skupine, zmanjšati brezposelnost med mlajšo populacijo ter jo spodbuditi k razvijanju lastnih podjetniških idej in nasploh izboljšati kakovost njihovega življenja."
Denar za enoletni projekt so pridobili od Lokalne akcijske skupine (LAS) Upravne enote Ormož, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna za kohezijsko politiko. Izvajali so ga od avgusta lani. Njegova vrednost je dobrih 30 tisočakov, večino, 24 tisočakov, so zanj dobili od države in EU.
Tudi festival
V okviru enoletnega projekta za mlade so izpeljali tudi festival pod imenom Mladi Ormož. Na njem so se kot spodbuda za razvoj podjetništva in ustvarjalnosti med mladimi predstavili mladi uspešni podjetniki iz domače občine, pripravili so fotografsko razstavo ter se v večernih urah družili in zabavali ob nastopu mladih glasbenic in glasbenikov.
Izpeljali so različne programe in dejavnosti, najprej pa se lotili pregleda raziskave o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020. Iz nje je mogoče razbrati, da prihaja kreativna generacija mladih, pred katero so veliki izzivi, kot denimo okoljski in demografski. Njeni avtorji so ugotovili, da je sedanja generacija mladih vse bolj politično, kulturno in športno dejavna.
V okviru projekta Mladi Ormož so se lotili tudi statistike o mladih v svoji občini. V letu 2020 je bilo v celotni populaciji samo 1645 občanov, starih od 15 do 29 let. V zadnjih letih število mladih upada, prav tako število delovno aktivnih mladih, a narašča število študentov. Lani je bilo med mladimi 130 brezposelnih. Število dijakov v občini postopoma pada, prav tako tistih, ki se šolajo v domači občini. "Tukaj bomo v prihodnjih letih verjetno priča naraščanju, saj je Gimnazija Ormož uspešno pridobila nov srednješolski program zdravstvene nege. Prav tako delež diplomantov skozi leta narašča," povzema Gečeva.
Premalo priložnosti za kariero
V okviru projekta so izpeljali obsežno anketo o tem, kako mladi vidijo kakovost življenja v svojem okolju. V njej je sodelovalo okoli sto mladih občanov. Zajeli so dijake, študente, mlade zaposlene in tiste z družinami ter ranljive skupine. Gečeva: "Anketa je pokazala, da mladi kot najboljše urejeni področji ocenjujejo šport in prosti čas ter kot najbolj šibko točko zaposlovanje, stanovanja in informiranje."
Za dodatna mnenja so pripravili tribuno za mlade, a so jo zaradi epidemije covida-19 izpeljali le preko spleta. "Tudi na njej so mladi najboljše ocenili možnosti za šport, preživljanje prostega časa in izobraževanje, kot slabše pa zaposlovanje, stanovanja, zdravstvo in informiranje. Velik potencial denimo vidijo na področju turizma," dodaja Gečeva.
Pripravili so tudi nekaj intervjujev s tistimi, ki delajo z mladimi in nanje tudi najbolj vplivajo. Pritegnili so ormoški klub študentov, urad za delo, Kulturno alternativni klub Unterhund, gasilsko zvezo, mrežni podjetniški inkubator, enoto javnega sklada za kulturne dejavnosti, gimnazijo, rokometni klub, zavod za turizem, kulturo in šport ter Turistično-kulturno društvo Ivanjkovci. Izpeljali so podjetniško delavnico Kako do lastnega posla, na kateri so mladi preizkusili svoje poslovne ideje.
Organizirali so oglede poklicev, ki jih ormoško okolje najbolj išče in potrebuje. Predstavili so kar 14 poklicev, tudi tokrat žal le preko spleta. Med njimi so tapetnik, frizer, učitelj, turistični delavec, kmetovalec, kondicijski trener, specialni pedagog, pivovar, zdravstveni tehnik - reševalec, kuhar, fotograf, urejevalec spletne strani, strojnik, vodovodar in fizioterapevt. In ugotovili so, da se za tradicionalni panogi, kot sta kmetijstvo in turizem, mladi redko odločajo. Predstavili so tudi podjetnike, ki so kljub življenju v manj perspektivnem okolju uspeli uresničiti svoje cilje in sanje.
Pripravljeni več tvegati
"Opazili smo, da se možnosti mladih kljub vsemu izboljšujejo, saj so tudi mladi sami pripravljeni tvegati več, se podajati na nove poti, iskati rešitve. Največja uganka zaenkrat ostaja informiranje mladih. Pot do mladine je danes drugačna in nemalokrat težja. Verjamemo, da bo občina s povezovanjem z organizacijami in posluhom za mlade znala stanje izboljšati do te meje, da mladi ne bodo več prisiljeni razmišljati o selitvi iz občine. Želijo si namreč ostati doma. In če jim ponudimo pogoje za delo, bivanje in rast, se prihodnosti prav gotovo lahko veselimo," je sklenila Mojca Geč.
100
mladih Ormožanov so zajeli v anketo o kakovosti življenja
Direktorica partnerja v projektu, mrežnega podjetniškega inkubatorja, Polona Kukovec Lakota je na predstavitvi prikazala inkubator kot ustanovo, ki mladim podjetnikom pomaga pri uresničitvi poslovnih idej. Sodelovali so z informacijami ter pripravili predstavitev poklicev in mladih podjetnikov na stojnicah. Direktorica LU Ormož Viki Ivanuša pa je dodala, da je projekt zagotovo dosegel svoj namen in je mladim v pomoč pri podajanju na poslovne poti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
