Konji na pašnikih niso več redkost

Na kmetiji Sok-Majcen v Grabah pri Središču ob Dravi z nekaj več kot štirimi hektarji površin se zadnjih 15 let posvečajo predvsem reji konjev. Polovico imajo pašnikov in sami priskrbijo tudi dovolj kakovostne krme za štiri svoje konje in za še dva, ki ju imajo v reji. So ena številnih kmetij, ki so se na širšem ormoškem območju v zadnjem desetletju odločile za rejo konjev, saj jih imajo tod že nekaj več kot sto.
Miha Sok: "Tradicija reje konjev je v naših krajih bila nekoč zelo živa, saj so bili konji kot delovna pomoč na domala vsaki kmetiji. Z razmahom kmetijske mehanizacije se je vse zelo spremenilo, a ljubezen do teh plemenitih živali je ostala in ljudje tod konje redijo predvsem zaradi veselja, ki ga imajo z njimi."

​Navdušena celotna družina

Kot je znano, se reja konjev pri subvencijskih vlogah ne upošteva, deloma le pri delovnih konjih haflingerjih oziroma pri reji za meso. Reja lahkih športnih konjev in konjev za vprege, kot jo imajo pri Sokovih, je povsem ljubiteljska. Irena Majcen in Miha Sok sta zelo vesela, da je za konjeniški šport vse bolj navdušena tudi njuna hčerka Špela, ki se pripravlja za tekmovanja v kasaškem športu. Šola se za zdravstveno tehnico v Rakičanu, a je, kot pravi, na prvem mestu ljubezen do konjev. Rada dela z njimi tako v hlevu kot pri ježi, saj se pravkar izobražuje tudi za inštruktorico šole jahanja. Njeni poklicni cilji so povezani s konji, saj bi se rada nekoč posvetila hipoterapiji, zdravljenju ljudi s pomočjo konjev. Izkazala se je že s skrbjo in treningi kobile Pepe, ki je tačas najuspešnejši kasaški konj v Sloveniji. ​Vsi v družini so zelo dejavni v Konjeniškem klubu Središče ob Dravi.

Pozabijo na mobitele ​

Klub je lani praznoval desetletnico, njegov prvi predsednik je bil Jurij Dogša, zadnjih pet let je predsednik Miha Sok: "Naša najbolj prepoznavna dejavnost je tabor za osnovnošolce, saj jih imamo na taboru konec avgusta kar 50. Odziv je res neverjeten. Člani društva postavimo velik šotor iz bal in ob tem uredimo tudi bazen, obložen z balami. Najprej spoznavajo, kako je treba negovati in hraniti konje, postopoma jih naučimo tudi jahati. Pri nas otroci očitno zelo uživajo, saj povsem pozabijo na mobitele in tablice. Vendar smo previdni, saj se otroci sprva ne zavedajo, da konji niso kakšne plišaste živali, temveč je treba do njih imeti določeno mero strahospoštovanja. Pomembno je, da se otroci družijo in gibajo v naravi."
Središki konjeniški klub ima okoli 70 članov, ki poleg stotnije konjev premorejo tudi tri klubske vprege. Dobro sodelujejo s konjeniškimi klubi iz Prlekije in iz Hrvaške. Odmevna prireditev je tudi mednarodna dirka konjskih vpreg. Pridejo tudi gostje iz Avstrije in lani se jim je pridružila madžarska skupina z atraktivno ježo konj.

Cilji tudi v turizmu

​Še ena dobro obiskana prireditev je blagoslov konjev na jurjevo konec aprila. Dobro sodelujejo s središkima oljarno in občino, saj na njihovih prireditvah goste popeljejo na ogled kraja z vpregami, kar je vedno sprejeto z navdušenjem. Imajo tudi šolo jahanja in svojo inštruktorico Špelo Stajnko. Med načrti Sok omeni ureditev maneže, velike 20 krat 40 metrov: "V njej bi v varnem okolju urili obiskovalce za ježo in jih pripravili za odhod v okolico Drave in po kogovskih goricah. Dobili bi prostor za vadbo in društvene prostore, kjer bi lahko predstavili našo ponudbo." Za ureditev maneže bi potrebovali od 12 do 14 tisoč evrov. Veliko priložnosti za klub vidi v turizmu. Že zdaj lahko poskrbijo za razgledne vožnje s kočijami za manjši avtobus gostov. Središka občina snuje krajinski park na območju ob Dravi, ki je že zdaj v območju evropsko varovane narave Natura 2000. Sok vidi v parku odlično priložnost tudi za društvo: "Predstavljamo si, da bi od parkirišča in informacijske točke pri vstopu lahko ljudi vodili na oglede tudi s konji ali konjskimi vpregami. Prepričani smo, da je park izvrstno izhodišče za večji turistični obisk skritih lepot ob Dravi in spodbuda za nastanek novih turističnih ponudnikov."