Izbor naj ptujskega pustnega krofa: Skrivnega recepta ni, pravita nagrajenki

Komisija, ki je minuli teden ocenjevala in razglasila, kdo na Ptuju in v njegovi okolici speče najboljše pustne krofe, je imela po besedah predsednice Marije Horvat težko delo, saj so bili vsi, kot smo se lahko na razglasitvi prepričali tudi sami, že na prvi pogled izjemno lepi. Zato so odločitev sprejeli šele po natančnem pregledu. "Najprej si ogledamo videz, potem krof prerežemo. Zanimata nas vonj sredice ter okus sredice in skorje," je ocenjevanje krofov, ki za to priložnost niso napolnjeni z marmelado, opisala Horvatova. In odločili so, da so bili najbolj značilne oblike in videza, pravilno zapečeni ter najbolj harmoničnega vonja in okusa krofi iz domače kuhinje Anice Bezjak iz Bukovcev. Najboljše krofe iz ponudbe pa cvrejo na Turistični kmetiji Toplak iz Juršincev.

Posebne skrivnosti nima

"Vse mora biti dobro pripravljeno, toplo, olje mora biti pravo, tudi krofi morajo biti lepo vzhajani," pravi Bezjakova o tem, na kaj gospodinje pri pripravi krofov ne smejo pozabiti. Posebne skrivnosti, pravi, nima, tudi posebnega recepta ne, pomembno se ji ne zdi niti, ali delo gospodinja opravi ročno ali s kuhinjskim robotom. "Na kilogram moke dam osem jajc, odvisno tudi od njihove velikosti. Pa sladkor, limono, kvas in malo ruma. To je to," je skromna Bezjakova, ki krofe cvre že vsaj tri desetletja, znanje pa ji je predala mama. Sam recept torej ni dovolj, se strinja, odločilen je občutek. Da so krofi pravilno vzhajani in da je olje segreto na pravo temperaturo. Na vprašanje, ali je pravi krof lahko tudi brez marmelade, odgovarja, da jih tudi sami večkrat pripravijo tako. V tem predpustnem času jih je zagotovo do sedaj cvrla že najmanj desetkrat. A za to, da bi kdaj ostali, ni bojazni.

Koliko krofov pripravijo na Turistični kmetiji Toplak s štiridesetletno tradicijo, nam tamkajšnja gospodinja Marta Toplak ni znala natančno povedati. Zagotovila pa nam je, da veliko. Trudi se predvsem, da bi bili narejeni iz čim bolj domačih sestavin. "Sicer pa sama zmešam ostro in mehko moko iz lokalnega mlina. Dam šest ali sedem rumenjakov na kilogram moke. Moj recept ni nič posebnega," zagotavlja Toplakova, a hkrati dodaja, da sama testo za krofe vedno zgnete z rokami. "Toliko sem jih že zamesila, da imam preprosto občutek v rokah. Krofe pa ocvrem v čisto navadnem loncu, na zidanem štedilniku na drva. Ogenj pa mora goreti ravno prav močno. Zdi se mi, da so tako najlepši. Tako sem navajena," nam še zaupa. Svoje znanje pa je vseskozi prenašala na mlajše generacije, zato se ne boji, da v Juršincih v prihodnje ne bi znali pripraviti slastnih krofov.

V najslabšem našli nekaj odličnega

Izbiro naj ptujskega pustnega krofa iz domače kuhinje in naj ptujskega pustnega krofa iz ptujske ponudbe je drugo leto zapored organiziral Javni zavod za turizem Ptuj v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZS) Ptuj. Na natečaj, ki je potekal v sklopu 62. Kurentovanja, se je prijavilo osem pravnih oseb ter trinajst gospodinj in gospodinjcev.

"Odziv po drugem letu izvedbe natečaja je izjemen, zelo smo zadovoljni. Ptuj se sicer v kulinaričnem smislu uspešno razvija, svoj doprinos k tradicionalni prehrani pa dodajo tudi dobro pripravljeni krofi, ki nas spremljajo v pustnem času in so nedvomno najpomembnejši kulinarični spremljevalec tega obdobja," je ob razglasitvi dejala direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec.

Direktor KGZS Ptuj Andrej Rebernišek pa je ob tem izrazil zadovoljstvo, da natečaj za naj ptujski pustni krof postaja tradicionalen, pa tudi prepričanje, da človek v najslabšem vedno najde tudi nekaj odličnega: "Ideja ocenjevanja je namreč lani zrasla ravno iz epidemije, ko smo se zaradi strogih omejitev trudili najti nove, zanimive vsebine ptujskemu karnevalu oziroma fašenku, kot tu radi rečemo." Rebernišek pa je ob izboru poudaril še izjemen pomen hrane, ki jo zaužijemo: "Ljudje vedno bolj cenimo domačo, sveže pripravljeno hrano iz moke lokalnega proizvajalca in z domačimi jajci ter marmelado. Kot je to pri krofih. Na pomembnost prehrane opozarjamo že z dolgoletnim festivalom Dobrote slovenskih kmetij, tovrstni natečaj pa le še dodatno pripomore k ozaveščanju posameznikov o zdravi prehrani."

Zmagovalkama je čestitala tudi ptujska županja Nuška Gajšek in jima izročila nagradi – bon za kulinarično doživetje v gostilni ali restavraciji v ptujski občini v vrednosti 100 evrov za fizične osebe in v vrednosti 200 evrov za pravne osebe.