V slavnostni dvorani baročnega dvorca Dornava so včeraj sodelujoči v projektu, ki ga vodi Arboretum Volčji Potok, predstavili svoje dosedanje delo, povezano z likovno umetnostjo grofice Marije Auersperg Attems (1816-1880).
Osem tihožitij s 67 različnimi rastlinami
"Vodilna nit interdisciplinarnega projekta je cvetje z njenih slik. Začetki tega segajo v leto 2018, v leto evropske kulturne dediščine, ko smo v arboretumu skupaj z Narodno galerijo razstavili 36 umetnin in so posebno pozornost vzbudile slike Marije Auersperg Attems. Avtorica jih je naslikala z veliko preciznostjo, kar kaže, da je imela bogato botanično znanje, ki ga je uporabila tako pri slikanju kot najverjetneje tudi pri urejanju vrtov. Povezali smo več slovenskih javnih ustanov s področja varovanja dediščine, umetnosti, zgodovine, izobraževanja in hortikulture, da bo presek ustvarjalne krajine, arhitekture in likovne umetnosti Marije Auersperg Attems kar najbolj celovito obdelan in bo lahko služil kot primer dobre prakse. V okviru projekta Cvetoča pot grofice Marije Auersperg Attems pripravljamo več dogodkov, eden izmed njih je tudi današnji strokovni posvet tukaj v Dornavi," pravi Mateja Račevski, vodja projekta.
"Hranimo osem tihožitij s cvetjem in sadjem, ki jih je naslikala grofica, poročena z Antonom Aleksandrom Auerspergom. Bivala sta na Dunaju, v Gradcu, na gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem in v dvorcu Dornava, katerega lastnica je bila Marija Auersperg Attems. Malo vemo o njenem življenju, njena cvetlična tihožitja, na osmih smo prepoznali kar 67 različnih rastlin, pa poleg slikarskega znanja kažejo, da je znala zelo dobro opazovati in je svoje botanično znanje uporabila tudi pri načrtovanju vrtov na Šrajbarskem turnu in v Dornavi," ugotavlja Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok in še dodaja, da se na vseh njenih tihožitjih pojavljajo vrtnice, tudi zelo redke, nove in zelo iskane v tistih časih: "Vse kaže, da je slikala cvetje s svojih vrtov, kar je pri snovanju njihove današnje podobe še kako dobro vedeti."
Brez domačinov seveda ne bi šlo
Mali Versailles na slovenskih tleh
Da gre za interdisciplinarni projekt, kaže že vzpostavljeno sodelovanje arboretuma in drugih sodelujočih z Mirkom Cigulo, lahko bi rekli kar skrbnikom dvorca, ki je sicer v državni lasti.
Pred leti je cvetličar iz Dornave skupaj z ženo Ireno začel skrbeti za park in vrtove ob gradu. Izziv je bil velik, saj dvorec obsega kar 21 hektarjev zemljišč, od tega je 4,5 hektarja zelenic: "Dvorec je, pravijo, kar mali Versailles. Resnično lepo je tukaj in občudujem delo naših prednikov. Park se začne s kipom Brezmadežne in vhodnim drevoredom, ki vodi do ograjenega prednjega dvorišča, sledi dvorsko poslopje, za njim pa notranje dvorišče z antičnim gajem, sledi tako imenovani angleški vrt, ki se nato razcepi v več delov, konča pa s kipom sv. Janeza Nepomuka pri reki Pesnici. Omenjena sprehajalna pot je dolga dober poldrugi kilometer, v vseh letnih časih pa obiskovalce razvaja z rastlinjem. Takoj ko skopni sneg, se prikažejo travniki, polni zvončkov, potem zacveti divja kopriva, pa prav posebno tanke trave. Ko se olistajo drevesa, je pogled na ta svet spet drugačen, a vselej lep."
Da ima grad bogato vrtno arhitekturno in stavbno dediščino, so na posvetu ugotavljali sodelujoči, ki želijo s projektom prebuditi zanimanje za dediščino pri širši javnosti. "Zdaj je na nas, da raziščemo, kakšna sta bila vrtova, kjer je ustvarjala grofica, kako sta bila urejena, katere rastline so tam rasle. Z analizo rastlin bomo pridobili podatke, katere rastline je Marija Auersperg Attems upodobila na svojih slikah. S temi podatki bomo lahko vzgoji stare sorte rastlin in jih zasadili v vrtu, ki bo na ogled v Arboretumu Volčji Potok," še dodaja Mateja Račevski.
Strokovni posvet so s svojimi deli popestrili učenci Osnovne šole Dornava in uporabniki zavoda Dornava, ki z likovnim ustvarjanjem že sodelujejo v projektu Cvetoče poti grofice.
