Direktor podjetja Intera bi dal delavcem še več prostega časa

Ptujsko podjetje Intera z 29 zaposlenimi, ki bo poleti praznovalo 19 let obstoja, se je ponovno, že dvanajsto leto zapored, uvrstilo med sedem najboljših zaposlovalcev v Sloveniji in finale izbora Zlata nit 2020. Doslej so se vedno uvrstili tudi med tri superfinaliste. Dvakrat pa so slavili zmago. O tem, v čem je njihova skrivnost, kaj so lastnosti dobrega zaposlovalca, pa tudi o prednostih in slabostih zadnjega leta, zaznamovanega s koronakrizo smo se pogovarjali z direktorjem Petrom Ladičem, ki skrbi za razvoj ekipe in podjetja od leta 2010, ko se je njegov poslovni partner Davorin Gabrovec v celoti posvetil startupu v ameriškem Bostonu.

Kje na poti razvoja vašega podjetja bi rekli, da ste?

"Huh. V naši branži se zadeve zelo hitro razvijajo in spreminjajo, zato je težko reči. Stremimo k temu, da nismo samo sledilci, ampak da tudi sami postavljamo trende in smernice na področju spletnih in mobilnih aplikacij, optimizaciji poslovanja in razvoju podjetja nasploh. Bili smo eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je ponudilo rešitev v oblaku, bili smo eden prvih prejemnikov certifikata družini prijazno podjetje, bili smo prvi ponudnik v Sloveniji z lastnimi rešitvami za optimizacijo prodajnih procesov in vodenje projektov. Podoben trend poskušamo ohranjati tudi sedaj, dodatno pa se izjemno veliko izobražujemo tudi na področju razvoja kadrov, timskega dela in dobrega počutja zaposlenih."

Kaj po vašem mnenju odlikuje dobrega, najboljšega zaposlovalca?

"V osnovi bi poudaril zavedanje, da so zaposleni največje, morda celo edino nezamenljivo bogastvo podjetja. Znanje in izkušnje, ki so jih z leti pridobili, so neprecenljivi zakladi in zadovoljstvo zaposlenih je glavno zagotovilo, da ekipa lahko skupaj poišče varen pristan, tudi v najhujših viharjih. Vse drugo potem izhaja iz tega zavedanja. Seveda ni dovolj to samo napisati, reči, ampak je treba to ves čas razvijati, spremljati, popravljati, meriti. In imeti odprt, spoštljiv odnos."

Zakaj mislite, da vam uspeva znova in znova in zakaj drugim ne? Imajo podjetja v določenih panogah pri tem prednost?

"Tukaj je podobno kot pri športu, glasbi, hobijih. Ni dovolj, da se nečesa samo lotiš, ampak moraš tudi verjeti, živeti ta del. Skrb za zaposlene ni samo nekaj na papirju, ampak mora dejansko biti integrirana v vse sisteme. Mogoče je to v določenih branžah lažje dosegljivo, vendar je prav povsod mogoče in izvedljivo."

Menite, da je lažje biti dober zaposlovalec v manjšem ali večjem podjetju?

"Mislim, da je v večjem lažje. V malem podjetju so posamezniki odgovorni za več zadev, ker enostavno ni dovolj ljudi. Ne še. V večjem podjetju se odgovornosti lažje porazdelijo in posamezniki se specializirajo za določena področja. Tako tudi razvoj kadrov ni več samo nekaj, česar se vodstvo loti, ko je čas, ampak postane eden od temeljev, sestavni del ciljev podjetja."

Pri čem na tem področju prednjačite, kateri so izzivi, ki vas še čakajo?

"Veliko energije vložimo v to, da imajo zaposleni čim več časa za družino, hobije, čas za stvari, ki jih veselijo. To pomeni, da imamo sicer jasno določena pravila, vendar tudi precej svobode. Imamo jasno določene cilje, poti, vendar ves čas optimizirane. Ko lovimo roke, se ne zanašamo na več vloženega časa, nadure, ampak iščemo poti, kako priti do cilja v razpoložljivem času."

Zakaj dajete temu toliko poudarka?

"Ker želimo, da naša ekipe raste na vseh področjih, tudi zunaj službe. Da smo osredotočeni, ko delamo, in da smo osredotočeni, ko z otrokom doma sestavljamo lego kocke. Da smo najboljši, kar je mogoče, v službi in da nam obenem še vedno ostane dovolj časa za treninge za, na primer, maraton. Ponosen sem na to, ko vidim posameznike v ekipi, ki so k nam prišli celo kot dijaki, študenti in so danes vrhunski strokovnjaki, ki svetujejo najuspešnejšim slovenskim podjetjem. Vsi smo se zelo veliko naučili in zelo veliko se še moramo. Ponosen sem na to, da smo skupaj ustvarili okolje, ki me, nas vsak dan motivira. In ja, ponosen sem na to, da sem del podjetja, v katero lahko kadarkoli pripelješ svojega otroka, kjer se bo lahko igral, delal nalogo ali se enostavno pogovarjal s sodelavci."

Koliko pa se sedanja kriza pozna pri vašem poslovanju?

"Smo v branži, ki v podobnih situacijah veliko pomaga podjetjem. Zelo veliko ukrepov, ki so komaj sedaj prišli v ospredje, smo upoštevali že pred precej časa, na primer delo od doma, sestanki na daljavo, zračni prostori. V tem delu za nas ni bilo posebnih sprememb."

Je pa delo od doma z otroki v hiši dobilo popolnoma novo dimenzijo. Pobegnete zdaj kdaj od doma v pisarno?

"Seveda je z večjo gnečo doma bilo treba prilagoditi tudi naš proces. Dejstvo je, da težko delaš zbrano in obenem skrbiš za šolsko učenje otrok. Veliko se pogovarjamo o tem in se učimo drug od drugega, izmenjujemo izkušnje. V določenih primerih smo prilagodili naše cilje, procese, vendar velikih odmikov ni bilo. Sam se precej premikam med domom in pisarno. In nemalokrat gredo otroci z mano. Ker več zaposlenih dela ves čas od doma, imamo na razpolago precej prostora. Tako da so otroci lahko v istem prostoru kot zaposleni. V vseh naših prostorih je kup igrač in zanimivosti, tako da imajo otroci tudi pri nas veliko izzivov."

Delujete na področju sodobnih tehnologij. Kako je po vašem mnenju koronakriza vplivala na naše dojemanje tehnologij?

"Kot družbi nam je tehnologija sedaj vsekakor bližje, kot nam je bila pred enim letom. Sestanki na daljavo so nekaj normalnega, orodja za timsko delo na daljavo so nujna. S tega vidika vidim kup prednosti in koristi. Seveda pa je tudi drugi del - ljudje se manj družimo, manj je spontanih debat in manj je neverbalne komunikacije. Verjamem, da bo sedanja situacija pripomogla k boljšemu razmerju uporabe tehnologij in osebnega stika. Tukaj vidim velik plus."

Se vam zdi, da je pri tem razlika pri nas in v tujini?

"V Sloveniji so vse razdalje relativno majhne, zato smo bili navajeni premikati se. Danes so te zadeve precej optimizirane, kar je veliki plus, vendar je dejstvo, da vsega ne moreš urediti na daljavo. Gledanje v monitor ne more in ne sme zamenjati pristnega stika v živo."

Ob tem pa so bili tudi številni otroci pravzaprav čez noč vrženi v svet sodobne tehnologije.

"Sam menim, da je to slabo. Doma veliko časa vlagamo v izobraževanje otrok na temo interneta, zaslonov. In seveda veliko energije porabimo za to, da so otroci čim manj pred zasloni. Potem pa se je naenkrat zgodila situacija, da smo jih dobesedno silili, da po nekaj ur na dan sedijo pred računalnikom. Vsekakor velika škoda, ki se bo še pokazala čez čas."