Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev vključuje 50 članov, ki imajo skupaj 15 tisoč panjev, v njihovi oskrbi pa je kar deset odstotkov slovenskih čebel. Letos so svoje vsakoletno izobraževalno srečanje poimenovali po prvem slovenskem poklicnem čebelarju Janku Pislaku iz Apač pri Kidričevem. Doktor veterinarskih znanosti in mojster čebelarstva Robert Bali, ki je s Pislakovo hčerko Adelo leta 2014 prevzel njegovo čebelarstvo: "Združenje smo oblikovali, da bi uveljavili naše skupne interese in ker smo ugotovili, da je treba nekaj storiti za dodatno izobraževanje. Na mednarodni konferenci sodelujejo Kmetijski inštitut Slovenije in Nacionalni veterinarski inštitut ter po dva tuja gosta, ki nam predstavita praktične izkušnje. Strokovna srečanja smo poimenovali Pislakovi dnevi in z njimi tako negujemo spomin nanj. "
Največji v Evropi
V Čebelarstvu Pislak Bali so obdržali obseg čebeljih panjev, okoli 2500, in število zaposlenih (12), proizvodnjo matičnega mlečka in medu ter vzrejo čebeljih matic krajnske sivke. So največje vzrejališče matic v Evropi in tudi eden največjih proizvajalcev matičnega mlečka. Bali: "Ker je zaradi klimatskih razmer in bolezni vse manj medu, se usmerjamo v prodajo paketnih rojev in družin ter vse bolj tudi v svetovanje čebelarjem."
Njihove čebele se pasejo na Štajerskem in v Prekmurju, najpogosteje v Halozah, na Dravskem polju in na Pohorju nad Oplotnico. Imajo 35 čebelnjakov, od tega 20 premičnih. Robert Bali opozarja na težave zaradi klimatskih sprememb: "Vidimo, da so zvončki že odprti in je leska kot prva paša že končana. Jasno je, da je prvi izlet čebel skoraj mesec dni prej. Ta zgodba se skoraj vsako leto ponavlja. Naši zapiski pričajo, da je bila akacijeva paša običajno šele od 15. do 25. maja, zdaj je konec aprila in okoli 1. maja jo lahko celo že zamudiš. To je posledica dviga povprečnih temperatur za 1,5 do 1,7 stopinje Celzija. Zgodnejše cvetenje pomeni, da zaradi spomladanskih pozeb rastline ne ponujajo dovolj izdatne paše. Čebelja zalega se razvija 21 dni, in če je izletanje čebel prezgodnje, družina ni razvila celotnega potenciala čebel delavk."
250
tisoč panjev ima skupaj 50 članov v združenju čebelarjev
Pislak kot vzornik
Boris Seražin, predsednik združenja profesionalnih čebelarjev: "Janko Pislak je bil naš vzornik pri razvoju panoge. Oral je ledino slovenskega profesionalnega čebelarjenja že pred petimi desetletji. Danes velja za največjega slovenskega čebelarja, inovatorja in predavatelja tistega časa. Vse življenje je živel za čebele in z njimi. Zaradi njegove bogate zapuščine in da se poklonimo svojemu velikemu vzorniku, smo konferenco poimenovali po njem."
Soodvisnost čebelarjev
"Pri tolikšni gostoti čebelnjakov v državi, ko so nekateri oddaljeni le po 500 metrov, smo soodvisni, saj celotno območje deluje kot ena čebelja družina. Mi smo s čebelami praktično vsak dan, ljubiteljski pa, kadar utegnejo, zato resnično moramo sodelovati. Če narediš napako, se ta vleče skozi vse leto," opozarja Bali. Še posebno skrbni morajo biti zaradi zajedavca varoje, ki je hitro lahko pogubna za veliko območje. Čebelarstvo ogroža tudi vse bolj intenzivno kmetijstvo. Kot pravi Robert Bali, je zgodba vsako leto podobna, saj moderno kmetijstvo pač mora uporabljati herbicide, pesticide in insekticide. Čebele pa tega ne marajo, zato lokacije paše premišljeno izbirajo, pri oljni ogrščici se dogovorijo z lastnikom, kdaj bo škropil. Največja težava so sadovnjaki, kajti s čisto vsakim lastnikom se ne morejo dogovoriti. Bali: "Čebele letijo tudi po tri kilometre daleč, vendar se uspevamo dogovoriti, da pred škropljenjem denimo pokosijo podrast in škropijo zvečer, ko so čebele že v panjih. Včasih tudi koga popikajo, vendar poskušamo razložiti, da so čebele divje živali in jih nikakor ne moremo imeti povsem pod kontrolo. Trudimo se za kompromise."
Več nasvetov
V Čebelarstvu Pislak Bali predlagajo, da bi ena od nacionalnih ustanov prevzela skrbno in natančno javno opozarjanje na nevarnost bolezni in uporabo zdravila, ki bi ga enotno uporabljali po vsej državi. Profesionalni čebelarji imajo dober monitoring in vedo, kaj se dogaja. Bali: "Mogoče je bilo pred 25 leti dovolj, da si panj pogledal na dva do tri tedne, zdaj je več opazovanja in ukrepanja nuja. Mi svoje lokacije pregledujemo v času čebelje aktivnosti na vsakih sedem dni. Zato vemo, kdaj jim moramo pomagati z biološkim zdravljenjem varoje, zaščito ali dodatnim hranjenjem. Na čebele pazimo kot na kapljo vode na dlani." Pislak Balijevi veliko medu prodajo kar doma, nekoliko manj kot včasih ga izvažajo, še vedno ga znajo ceniti denimo v Savdski Arabiji. Njihov interes je predvsem, da bi svoje znanje posredovali drugim čebelarjem. Kot še pravi Bali: "Čebele so naše bogastvo, ki ga skrbno negujemo, saj od tega živimo. Zato je naš interes, da so v dobri kondiciji. Informacije in znanje radi predajamo drugim, ker gre za dobrobit čebel, ki so Slovencem v krvi in je z njimi tesno povezano tudi slovensko kulturno izročilo."
