Slavica Pičerko Peklar
Na območju, kjer kmetijski pridelovalci sodelujejo s ptujskim kmetijsko-gozdarskim zavodom, je še vedno aktivnih 5200 kmetij, dobrih 2100 svoje pridelke ponuja tudi na trgu, a le dobra desetina teh, 234, se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi. Na okrogli mizi o možnostih zaposlovanja v kmetijstvu, ki so jo na Biotehniški šoli Šolskega centra Ptuj pripravili ob 65-letnici kmetijskega šolstva na Ptuju, so udeleženci ugotavljali, kar se že ve. Da je tukajšnji svet primeren tako za živinorejsko kot poljedelsko pridelavo in da je Podravje ustvarjeno za razvoj zelenjadarstva. Da o vinogradništvu in možnostih sadjarske pridelave niti ne govorimo.
Prevladujejo storitve, manjkajo predelava mesa, mleka in sadja
"Zgolj 2,8 odstotka delovno aktivnega prebivalstva se pri nas ukvarja s kmetijsko pridelavo, pa bi bilo to mogoče z dovolj znanji dopolniti z razvojem turizma ter povezati s kulturnimi in naravnimi danostmi," ugotavlja dr. Vladimir Korošec, nekdanji ravnatelj ptujske biotehniške šole, kjer mladim ponujajo več možnosti izobraževanja na poklicni, srednješolski in zdaj tudi višješolski strokovni ravni. "Družinske kmetije že dolgo ne morejo preživeti in se še razvijati zgolj z delom. Potrebna so vedno nova znanja. Kmetije so namreč danes prava mala podjetja," pravi Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Tam svetovalni delavci ugotavljajo, da število kmetij, ki z dodanim delom bogatijo svojo dejavnost, sicer narašča, a prevladujejo storitvene dejavnosti. S tem ni nič narobe, pogrešajo pa več tistih, ki bi se odločali za predelavo mesa, mleka in sadja.
234
kmetij na širšem ptujskem območju se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi
Problem zakonodaja in reka, ki teče mimo suhih polj
Potrebne bodo korenite spremembe v šolstvu, meni Anton Medved iz sindikata kmetov: "Imamo kmete, ki s svojim delom opogumljajo tiste, ki se odločajo za delo na kmetiji. Da bo to resnično konkurenčno in mladim bolj privlačno, pa bo treba spremeniti sistem izobraževanja, kamor je treba vrniti več praktičnega usposabljanja in mladim pokazati, kako to delajo v tujini." Miša Pušenjak, ki s svojim pogledom na kmetijstvo navdušuje tudi tiste, ki imajo zgolj ped zemlje: "V Podravju imamo najboljše pogoje za pridelovanje zelenjave v Sloveniji, a problem je zakonodaja, imamo premalo rastlinjakov in reko, ki za zdaj še vedno teče mimo od vročine posušenih polj. Težava je tudi v sodelovanju kmetov z zadrugami in se tako prepogosto zatakne pri prodaji." Da si večjega sodelovanja s kmeti želi ptujska Perutnina, je bilo razumeti Brigito Vindiš Zelenko: "Naši kmetje potrebujejo tudi do dve leti, da pridobijo vsa dovoljenja za rejo piščancev. Predolgo. Za mlade je to mnogo preveč časa, tem manjka tudi temeljnih znanj in zato smo se zdaj v Perutnini odločili za štipendiranje tistih, ki se bodo odločili za izobraževanje na področju kmetijstva."
Mladi polni idej
Blaž Erhatič, mladi kmetovalec: "Male kmetije morajo delati na dodani vrednosti. Kar pridelamo, moramo znati še obdelati, dodelati. Mi se ukvarjamo s pridelavo ekoloških jajc in pridelujemo ptujski lük z geografskim poreklom. Obdelujemo 20 hektarjev kmetijskih površin, kar ni veliko, in kot kaže, bo eden od naju z bratom moral čez zimo v službo, da bomo preživeli."
Jernej Selinšek: "Mladi prevzemniki na kmetiji potrebujemo veliko znanj. Ne samo s področja kmetijske pridelave, pač pa tudi ekonomije, trženja. Ozreti se je treba, kako to delajo v tujini. Se pa mladi povezujemo v Društvo podeželske mladine, kar je dobrodošlo. Izmenjujemo izkušnje, se spodbujamo in si ne nazadnje pomagamo."
