Fazanerija, čeprav niti na eni od štirih tekem povsem polna, je bila do četrtkovega obračuna tudi talisman murašev, ki so presegli pričakovanja in se kot drugi slovenski klub uvrstili v evropsko jesen. Škendija, Ludogorec in Žalgiris varovancem Anteja Šimundže na domači zelenici niso zatresli mreže, šele po 288 minutah je bila na prekmurskih tleh premagana obramba slovenskih prvakov. Prav na tekmi, na kateri je, deloma tudi simbolično, popustila ograja pri avstrijskih navijačih, ki so gola v drugem polčasu proslavljali kar ob avt liniji.
Na infrastrukturi je najbolj opazno, da Muro prehitevajo uspehi. To smo v zadnjih treh sezonah, ob povratku črno-belih v prvo ligo in njihovi rezultatski rasti, opazili večkrat. Organizacijske pomanjkljivosti so Sobočani z vnemo, srčnostjo in improvizacijo včasih bolj posrečeno, drugič manj reševali sproti. Učili so se in vidno napredovali, s tekmami v konferenčni ligi ali celo evropski ligi bodo pridobili še mnogo izkušenj, po Gradcu jih čaka vsaj še šest tekem, na treh bodo v "začasno domačem" Ljudskem vrtu gostili evropske tekmece.
Z različnih koncev Evrope so zadnje sezone v Mursko Soboto prihajali klubi, njihovi spremljevalci in novinarji. Mnogim se je šotor za medijske obveznosti, postavljen na ob deževnih dneh blatna tla, zdel simpatičen. Fazanerija z vsemi pomanjkljivostmi vred daje pridih nogometne romantike. Manj prijetno je domačim predstavnikom sedme sile, ki so "zahtevne pogoje" za delo doživeli večkrat.
Da se pri Muri trudijo, tudi s pomočjo Mestne občine Murska Sobota, jim ne gre oporekati. V tem poletju so denimo uredili parkirišče pred stadionom, že pred časom postavili tudi stolpe za kamermane in komentatorje, na hitro uredili majhno streho za gostujoče navijače, novinarjem namenili več prostora. Niso se pripravljali na evropsko jesen, niti pričakoval je ni nihče, je pa dobro za Muro in slovenski nogomet, da klub(i) vseskozi vlaga(jo) in blaži(jo) širjenje enormnih razlik do največjih moštev na stari celini. Sobočani se zavedajo svojih pomanjkljivosti. Brezglave investicije, sploh v kapaciteto stadiona, bi bile nesmiselne. Pa čeprav je tudi ta faktor pomemben pri doseganju Uefinih standardov. Velik korak bo potreben predvsem pri izboljšavah na področju udobja vseh deležnikov na nogometnih tekmah - od garderob za nogometaše do sanitarij in urejenih izhodov za gledalce ter prostorov za novinarje.
Naj bo razlog za investicije in spremembe, tako organizacijske kot infrastrukturne, želja po napredku, ne pa evropske zahteve in prehitri uspehi. Slednji niso samoumevni, so pa pogostejši, ko si želiš napredka in delaš zanj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
