Izločilni boji so ponudili napetost, presenečenja, razočaranja, mejnike – vse, kar je manjkalo v prvem delu prvenstva –, zadnja dejanja v Londonu pa vsaj približek tistemu prazničnemu turnirskemu vzdušju.

Z nenavadnim paradoksom je postregel eksperiment s prvenstvom v enajstih državah. Če je bilo zaradi različnih pogojev za popolnitev stadionskih kapacitet in z lokalnimi posebnostmi zaznamovano segregacijo na blagajnah z vstopnicami, ki so jih prinesle spreminjajoče se, nekje hudo stroge, drugje precej bolj ohlapne, koronaomejitve, obigriščnega dogajanja še premalo, ga je bilo zaradi pomanjkanja napetosti v arenah še preveč.

Ni dosti manjkalo, da bi se prvi del turnirja prelevil v festival prelaganja stekleničk. Enim ni bila všeč kokakola, drugi so se zmrdovali nad brezalkoholnim pivom, tretji so se prelevili v največje promotorje ene ali druge pijače. Ko je za preboj skozi prvo sito dovolj le ena zmaga, trepetanju pred pakiranjem kovčkov pa se izogneta kar dve tretjini sodelujočih, pač ni težko, da pozornost ukradejo banalnosti. Ali pa precej resnejše teme, kot so pravice temnopoltih ali skupnosti LGBTQ+. No, do njih se je gostiteljica prvenstva, Uefa, v želji po politični korektnosti obnašala precej bolj zadržano. Zdravilo naj bi bilo pripravljeno. Opozorila nogometnih delavcev, da je že v razvlečeni klubski sezoni tekem in z njimi povezanih tveganj za poškodbe ali še hujše zdravstvene težave športnikov preveč, niso zalegla. Uefa naj bi že razmišljala o širitvi Eura na 32 udeleženk. Če ima vnovična ekspanzija svojo tržno logiko – več tekem prinese več prenosov, več prenosov prinese več (oglaševalskega) denarja –, bo težko dvignila kvaliteto in zanimivost na igrišču. Evropski vrh pač ni tako razpršen, da bi se 32. ekipa enakovredno kosala z najmočnejšimi. Že tiste z repa 24-erice jim težko sledijo.

Kdo ve, morda glave v Nyonu najdejo še "boljšo" rešitev. Ne bi se čudili, če bi si zapriseženi borci proti elitizmu, zaprtim superligam, ki pa brez težav reprezentance v ligi narodov popredalčkajo v štiri razrede in klubom z manjših (beri: manj premožnih) trgov skoraj do konca priprejo vrata v ligo prvakov, še za evropsko prvenstvo izmislili kakšno … konferenčno ligo!